Kolakušić je v nedeljo dobil nekaj manj kot 70.000 preferenčnih glasov podpore, kar je zadostovalo za izvolitev.
Njegova neodvisna volilna lista je na nedeljskih volitvah z glasovi večinoma protestno usmerjenih hrvaških volivcev in volivk osvojila četrto mesto in pustila za seboj večino hrvaških parlamentarnih strank.
Na današnji novinarski konferenci pred poslopjem muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu je Kolakušić napovedal, da začel predsedniško kampanjo, ko bo prevzel poslanski mandat v Evropskem parlamentu, kjer namerava delovati kot neodvisni poslanec. Na vprašanje, kako bo uskladil obveznosti evropskega poslanca s predsedniško tekmo za Pantovčak, je odgovoril, da pri tem ne vidi nobenih težav.
Ambicija po političnih položajih
Prepričan je, da bo zmagal na predsedniških volitvah na Hrvaškem, nato pa se bo posvetil še kampanji za parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma jeseni 2020. Pričakuje, da bo ob veliki podpori volivcev zmagal tudi na parlamentarnih volitvah.
Kolakušić tudi ne vidi težav, da bi kot morebitni predsednik države vodil volilno kampanjo na parlamentarnih volitvah. Pojasnil je, da so tudi drugi politiki vsak dan v svojih kampanjah, ne glede na položaj. Načrtuje, da bo v primeru zmage na parlamentarnih volitvah ob položaju premierja prevzel tudi vodenje skupnega ministrstva za notranje zadeve in pravosodje, da bi se lahko popolnoma posvetil boju proti korupciji.
Kolakušić je dva dni pred evropskimi volitvami odstopil s položaja sodnika na zagrebškem sodišču za gospodarske zadeve. Medtem je pojasnil, da se je za politično kariero odločil, ker je presodil, da se bo samo tako lahko uspešno postavil zoper korupcijo, ki jo je označil za rakavo hrvaške družbe.
Le kratkotrajni politični zvezdnik?
Hrvaški politični komentatorji Kolakušiću napovedujejo usodo kratkotrajnih političnih zvezdnikov, kot sta bili stranki Hrvaški laburisti in Trajnostni razvoj Hrvaške (Orah), ki so po začetnih volilnih uspehih praktično izginili s hrvaške politične scene.
Kolakušić je trenutno drugi politik na Hrvaškem, ki je potrdil, da se bo potegoval za položaj predsednika republike, potem ko je vstop v predsedniško tekmo decembra lani napovedala kandidatka levičarske Delavske fronte in profesorica na reški univerzi Katarina Peović.
Pričakovati je, da bo svoje načrte glede kandidature za morebitni nov petletni mandat kmalu razkrila zdajšnja predsednica Kolinda Grabar Kitarović.
Hrvaški mediji že skoraj leto dni kot morebitnega protikandidata aktualni predsednici omenjajo nekdanjega premierja in vodjo SDP-ja Zorana Milanovića. Iz krogov blizu Milanovića je bilo neuradno slišati, da je njegova kandidatura odvisna od dogovora levice o njegovi skupni podpori.
Ker je hrvaška skrajna desnica razočarana zaradi Kolinde Grabar Kitarović in njene podpore hrvaškemu premierju in predsedniku HDZ-ja Andreju Plenkoviću, kot mogočega predsedniškega kandidata omenjajo tudi hrvaškega narodno-zabavnega pevca in doktorja ekonomije Miroslava Škora, ki ima diplomatske izkušnje kot hrvaški konzul na Madžarskem. Leta 2008 je bil nekaj mesecev poslanec stranke HDZ-ja, iz katere je potem razočaran izstopil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje