Konservativni blok Krščanskodemokratske unije (CDU) in Krščanskosocialne unije (CSU) pod vodstvom Markusa Soederja je po poročanju javne televizije ZDF osvojil 28,4 odstotka glasov, s tem pa je vodja CDU-ja Merz postal najverjetnejši kandidat za kanclerja. "Danes se veselimo, jutri pa začnemo delo ... svet zunaj ne čaka," je dejal Merz.

AfD se je z 20,4 odstotka glasov prvič zavihtel na drugo mesto. Kljub temu sicer verjetno ne bo del prihodnje koalicije, saj so vse glavne stranke zavrnile sodelovanje. Vodja stranke Alice Weidl je kljub temu po razglasitvi izidov dejala, da so v stranki odprti za koalicijska pogajanja s CDU-jem.

CDU pod Merzem velja za konservativnejšega, prvič pa se je zgodilo, da je kršil tabu sodelovanja s skrajno Alternativo za Nemčijo (AfD), ko je ta v bundestagu potrdila Merzev predlog glede zaostritve migracij.

Najslabši izid socialnih demokratov po drugi svetovni vojni

Socialdemokrati dozdajšnjega kanclerja Olafa Scholza so s 16,4 odstotka glasov dosegli najslabši izid po drugi svetovni vojni. "To je grenek volilni izid za socialdemokratsko stranko," je dejal Scholz in čestital svojemu tekmecu Merzu. Scholz je kasneje še dejal, da ne bo del koalicijskih pogajanj, če Merz socialdemokrate povabi v vlado. "Ne bom predstavnik SPD-ja v zvezni vladi, ki jo bo vodila CDU, niti se o njej ne bom pogajal," je dejal Scholz v povolilni razpravi, ki so jo predvajale javne radiotelevizije.

Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim, ki jim je uspelo zbrati 12,2 odstotka glasov, ter Levici z 9,8 odstotka glasov, kažejo projekcije televizije ZDF. Okoli petodstotnega praga za vstop v parlament se gibljejo še Svobodni demokrati (FDP) ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW).

Volilna udeležba je bila 83-odstotna, kar je največ po združitvi Nemčij leta 1990. Moški volivci so se bolj nagibali k desnici, medtem ko so volivke podpirle leve stranke.

Odzivi iz tujine

Slovenski premier Robert Golob je Friedrichu Merzu in uniji CDU/CSU čestital za zmago na volitvah. "Gospodu Merzu želim hitro oblikovanje vlade. EU potrebuje močno Nemčijo pri spopadanju s številnimi in kompleksnimi izzivi današnje mednarodne skupnosti," je vlada sporočila na družbenem omrežju X.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je to "velik dan za Nemčijo". "Podobno kot v ZDA so se tudi prebivalci Nemčije naveličali programa brez zdrave pameti, zlasti na področju energije in priseljevanja, ki je prevladoval toliko let," je zapisal.

Merzu je čestital tudi grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis, ki je izide opisal kot "odločilno zmago za našo politično družino, Nemčijo in Evropo".

Veliko uspeha pri oblikovanju vlade je Merzu zaželel tudi češki premier Petr Fiala. "Veselim se nadaljnjega poglabljanja češko-nemškega sodelovanja in skupnega dela za močnejšo Evropo," zapisal na omrežju X.

Herbert Kickl, vodja avstrijskih svobodnjakov, je volilne rezultate pripisal nezadovoljstvu ljudi, "naveličanih pokroviteljstva, nezakonitega množičnega priseljevanja ter islamskega terorja, podnebnega komunizma in uničevanja blaginje".

Skrajno desnemu AfD-ju je čestital podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini, ki je dodal, da je "Evropo treba radikalno spremenite".

Večina volivcev pred volitvami ni bila dokončno odločena

Kot je poročala RTV-jeva dopisnica iz Berlina Maja Derčar, še pred nekaj dnevi več kot petina vseh volivk in volivcev ni bila odločena, koga voliti. A kot je dodala, se glede na javnomnenjske ankete podpora strankam že dobro leto dni v resnici ne spreminja. Volilno kampanjo je sicer med drugim zaznamovalo vmešavanje Rusije v volitve, toda po mnenju nemškega notranjega ministrstva ni bilo povzročene veliko škode.

V kampanji prevladovale razprave o migracijah

V kratki volilni kampanji so sicer prevladovale burne razprave o migracijah, ki so jih dodatno podžgali napadi, za katere so glavni osumljenci priseljenci. Na presojo volivcev bo po poročanju DPA-ja vplivalo tudi slabo stanje nemškega gospodarstva, saj vse večjemu številu delavcev grozi odpuščanje.

Volivci lahko danes oddajo dve glasovnici – eno za stranko in eno za kandidata v svojem volilnem okraju, kar lahko v okviru kompleksnega volilnega sistema pomeni, da bo končna porazdelitev sedežev v parlamentu jasna šele po objavi vseh izidov.

Sorodna novica Zmaga na volitvah se nasmiha Merzu. Scholz verjame v uspeh svoje stranke.

Po volilni reformi leta 2023 se sicer nemški parlament krči s 733 na 630 sedežev, kar pomeni, da sedež ne bo več zagotovljen vsakemu zmagovalcu okrožja.

Predčasne volitve v Nemčiji so potekale po tem, ko je decembra lani nemški kancler Olaf Scholz (SPD) po odhodu liberalcev (FDP) iz vlade pričakovano izgubil zaupnico v bundestagu. Zadnje predčasne volitve v Nemčiji so bile leta 2005, ko je zaupnico izgubil takratni socialdemokratski kancler Gerhard Schröder.

Zavezniki v EU-ju medtem po poročanju Reutersa previdno upajo, da bi volitve lahko prinesle bolj usklajeno vlado, ki bi bila sposobna uresničevati reforme tako doma kot v Uniji.