Kot so sporočili z grškega ministrstva za migracije, so otroci, ki so odpotovali v Luksemburg, do zdaj prebivali v sprejemnih centrih na otokih Lezbos, Samos in Hios.

Druga skupina 50 otrok bo v soboto odpotovala v Nemčijo, sledila pa bo skupina 20 otrok, ki jih bo sprejela Švica. Po pravoslavni veliki noči bodo grške oblasti začele preseljevati tudi ranljive posameznike – starejše, kronične bolnike, nosečnice, vsega skupaj dobrih dva tisoč prebežnikov – z otokov na celino. Nastanili jih bodo večinoma v stanovanjih in hotelih, je poročala dopisnica RTV Slovenija Karmen W. Švegl. Dodala je, da Turčija, kjer okužbe z novim koronavirusom strmo naraščajo, tudi med prebežniki, uporablja vse bolj nacionalistično retoriko, usmerjeno proti Grčiji in Evropi – predvsem zato, da bi odvrnila pozornost od zdravstvene in gospodarske krize.

Grčija, ki gosti več kot 5000 begunskih otrok brez spremstva, je bila večkrat deležna kritik, ker tem mladim ne zagotovi ustreznih razmer v sprejemnih centrih in na policijskih postajah.

Sporočilo evropske solidarnosti

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je pozdravila preselitev prvih begunskih otrok v Luksemburg. "Še veliko več jih je obtičalo tam, in pozivam vse druge države Sveta Evrope, naj hitro sledijo temu zgledu in izpolnijo naše temeljne vrednote solidarnosti in dostojanstva," je dodala.

Preselitev so pozdravili tudi Združeni narodi. Gre za spodbuden začetek v okviru širših prizadevanj za premestitev ranljivih otrok iz Grčije v prihodnjih tednih, so poudarili v Mednarodni organizaciji za migracije (IOM), Visokem komisariatu ZN za begunce (UNHCR) in Skladu ZN-a za otroke (Unicef).

"Pomen te pobude je še toliko večji zaradi izzivov, s katerimi se spoprijemamo ob izbruhu covida-19. Premestitev ranljivih otrok, zlasti v teh še posebej težkih časih, pošilja močno sporočilo evropske solidarnosti, in upamo, da se bo to kmalu razširilo," je poudaril Ola Henrikson iz IOM-a.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je ta teden pozvala grške oblasti, naj izpustijo več kot 300 otrok iz nehigieničnih policijskih celic in centrov za pridržanje.

Slovenija pomoči ni ponudila

Pomoč Grčiji pri reševanju vprašanja begunskih otrok brez spremstva je ponudilo več članic Unije, med katerimi pa ni Slovenije. Pet slovenskih evropskih poslancev je prejšnji teden na premierja Janeza Janšo, notranjega ministra Aleša Hojsa in zunanjega ministra Anžeta Logarja naslovilo pismo, v katerem pozivajo, naj se Slovenija pridruži državam EU-ja, ki so se vključile v reševanje otrok brez spremstva, ujetih na grških otokih. Pod pismo so se podpisali Tanja Fajon (S&D/SD), Milan Brglez (S&D/SD), Klemen Grošelj, Irena Joveva (oba Renew/LMŠ) in Ljudmila Novak (EPP/NSi).