Kot je pojasnil Putin, imajo pripravljeno rezervno enoto organov pregona, ki jo bodo uporabili, le če bodo razmere v Belorusiji ušle izpod nadzora, to je, "če skrajneži, ki se skrivajo za političnimi parolami, prestopijo določene meje in začnejo ropati, zažigati avtomobile, domove, banke, poskušajo zaseči upravne stavbe in tako naprej".

Rezervo oblikovali na Lukašenkovo prošnjo
"Predvidevamo, da bomo vse obstoječe težave v Belorusiji rešili mirno," je dejal Putin v intervjuju za državno televizijo, ki izhaja iz magnetograma, ki ga je Kremelj objavil na spletni strani. "Upam, da te rezerve ne bo treba uporabiti," je dodal. Kot je dejal, so rezervo oblikovali na prošnjo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka kot del tesnega zavezništva med Rusijo in sosednjo Belorusijo.

Strani v procesu imata dovolj zdrave pameti, da najdeta mirno pot
Beloruske oblasti in opozicijo je pozval, naj poiščejo rešitev za politične nemire, ki državo pretresajo vse od predsedniških volitev. "Strani v tem procesu imata dovolj zdrave pameti, da najdeta pot, ne da bi se zatekali v skrajnosti," je dodal Putin.

Neredi izbruhnili po volitvah 9. avgusta
Po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji 9. avgusta, na katerih naj bi Lukašenko po trditvah opozicije zmagal s prevaro, so v državi izbruhnili najmnožičnejši protesti v njeni zgodovini. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Več tisoč ljudi je bilo zaprtih, številni grobo pretepeni, nekateri tudi ubiti.

Morawiecki: Rusija naj opusti načrte o posredovanju v Belorusiji
Na izjavo Putina se je hitro odzval poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki, ki je Rusijo pozval, naj opusti načrte o vojaškem posredovanju v Belorusiji pod "pretvezo zagotovitve reda", saj gre za kršitev mednarodnega prava. Morawiecki je v angleščini tvitnil, da morajo Belorusi sami odločati o svoji usodi.

Stoltenberg: Belorusija je suverena država. Nihče, niti Rusija, ne bi smel tam posredovati.
Podobno kot Morawiecki se je odzval tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ruskega predsednika pozval, naj se ne vmešava v krizo v Belorusiji. "Belorusija je suverena in neodvisna država. In nihče, niti Rusija, ne bi smel tam posredovati," je dejal Stoltenberg v pogovoru za nemški časopis Bild.

Gymnich v Berlinu: Zunanji ministri razdeljeni glede Belorusije in Turčije
Kriza v Belorusiji je tudi tema neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije oziroma t. i. gymnicha v Berlinu. Baltske države Litva, Latvija in Estonija menijo, da so trenutni načrti Unije za sankcije proti Belorusiji premili. Sankcije, ki med drugim vključujejo prepoved potovanj v EU in zamrznitev premoženja, naj bi po trenutnih načrtih prizadele od 15 do 20 ljudi. "To zagotovo ne zadostuje. To ni resen odziv," je poudaril Litovski zunanji minister Linas Linkevičius.

Grčija in Ciper zahtevata tudi sankcije proti Turčiji, Nemčija proti
Viri pri EU-ju so v preteklih dneh izrazili pričakovanje, da bodo ministri, med katerimi je tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, v Berlinu podali politično potrditev seznama ljudi, proti katerim bo Unija uvedla sankcije. Vendar pa bi lahko Grčija in Ciper blokirala te sankcije. Ciprski zunanji minister Nikos Hristodulidis je na vprašanje, ali bo njegova država podprla sankcije proti Belorusiji, če EU ne bo uvedel novih sankcij proti Turčiji, odgovoril, da ne želijo "dvojnih standardov". Grčija in Ciper sankcije proti Turčiji zahtevata zaradi njenega iskanja nafte in plina v vzhodnem delu Sredozemskega morja, zaradi česar so se Atene zapletle v spor z Ankaro. Ukrepanju proti Turčiji med drugim nasprotuje Nemčija, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja. V Berlinu se bojijo, da bi to ogrozilo napore za umiritev spora v vzhodnem Sredozemlju. "Potrebujemo diplomatsko rešitev za ta konflikt," je poudaril nemški zunanji minister Heiko Maas.

MZZ: EU mora delovati v smeri umirjanja razmer v Belorusiji
Kot so zvečer sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, so ministri v razpravi o razmerah v Belorusiji poudarili, da mora EU še naprej delovati v smeri umirjanja razmer v tej državi. Poudarili so pomen nacionalnega dialoga med oblastmi in opozicijo, pozdravili napore Evropske komisije za zagotovitev finančne pomoči Belorusiji ter podprli aktivnosti v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Ministri na kosilu z Aškenazijem pozdravili dogovor Izraela in ZAE
Ministri so poleg tega na kosilu z izraelskim zunanjim ministrom Gabrielom Aškenazijem pozdravili mirovni dogovor med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati ter obenem izrazili upanje, da bo v sporazumu zapisani odlog načrta priključitve zasedenih palestinskih ozemelj pripomogel tudi k oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

Na dnevnem redu Belorusija, Rusija, Turčija in pandemija covida-19
Ministri bodo na dvodnevnem srečanju poleg Belorusije in Turčije razpravljali še o odnosih z Rusijo in geopolitičnih posledicah pandemije covida-19.