Vlada v Banjaluki je v petek po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočila, da je odločitev o razglasitvi Anne Lührmann za persono non grata sprejela kot "recipročni ukrep". Zanj se je odločila, potem ko je Nemčija skupaj z Avstrijo v četrtek prepovedala vstop predsedniku države, vlade in narodne skupščine Republike Srbske, Miloradu Dodiku, Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću, zaradi ogrožanja izvajanja daytonskega sporazuma.

Notranjemu ministrstvu entitete je tudi naložila, naj "to osebo ob vstopu na ozemlje Republike Srbske pospremijo čez mejo (entitete)".

Dodik je ob tem nanizal več žalitev na račun Anne Lührmann. Na omrežju X je v petek zapisal, da ne more verjeti, da je tako naivna, da je po vseh lažeh in žaljivkah, ki jih je izrekla samo zato, da bi zadovoljila muslimane v Sarajevu, pričakovala, da bodo njeno pohajkovanje po Republiki Srbski le nemo opazovali. "V dilemi sem, ali je to njena pamet ali pa se ravna po pameti opozicije. Tako eno kot drugo je neumno," je dodal.

Lührmann je po odločitvi vlade Republike Srbske zapustila entiteto, kjer je imela načrtovane sestanke s predstavniki tamkajšnjih opozicijskih strank.

V petek zvečer je na družbenem omrežju X sporočila, da so ji predstavniki oblasti Republike Srbske, ko je bila v Banjaluki, grozili z nasiljem. Za to je kot neposredno odgovornega označila političnega vodjo Srbov v BiH-u, Dodika.

"Proti koncu obiska v Banjaluki je znova pokazal svoje destruktivno vedenje. Njegovi predstavniki so meni in moji delegaciji grozili z nasiljem," je dejala v videu, ki ga je objavila na omrežju X.

"To je znak slabosti. Dodik je vse bolj izoliran in nima podpore prebivalcev Republike Srbske," je dodala. Pri tem je poudarila, da je prejela veliko sporočil prebivalcev Republike Srbske, ki se "resnično sramujejo Dodikovih dejanj".

Dodik je bil konec februarja obsojen na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u Christiana Schmidta. Zaradi obsodbe so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov in tako povzročile eno največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v državi.