Rusija in Ukrajina sta julija lani ob posredovanju Turčije in Združenih narodov sklenili ločena dogovora, ki sta omogočila izvoz ukrajinskega žita iz pristanišč ob Črnem morju. Ukrajina je sicer ena največjih izvoznic kmetijskih izdelkov na svetu, predvsem žita in oljnic.

Ena največjih izvoznic žita in gnojil pa je tudi Rusija. Njen kmetijski izvoz ni neposredno tarča zahodnih sankcij, vendar Moskva trdi, da omejitve glede plačil, logistike in zavarovanj ovirajo ruski izvoz žita in gnojil.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je zunanji minister Sergej Lavrov na srečanju s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem ob robu srečanja G20 v New Delhiju razpravljal o možnostih obnovitve sporazuma.

"Ruska stran je poudarila, da je nadaljevanje sporazuma o izvozu žita mogoče le, če bodo upoštevani interesi ruskih kmetijskih proizvajalcev in proizvajalcev gnojil z vidika nemotenega dostopa do svetovnih trgov," je sporočilo ministrstvo.

Rusija trdi, da je preprečila napad na Krim

Rusija je sporočila, da so njene sile preprečile obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na zasedeni polotok Krim. V zadnjih dneh so ruske oblasti Kijev obtožile tudi za več napadov z letalniki na jugu Rusije.

"Poskus režima v Kijevu, da bi izvedli obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na objekte na Krimskem polotoku, je bil preprečen," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so šest brezpilotnih letalnikov sestrelili, še štiri pa so onesposobili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti v Moskvi so sicer v zadnjih dneh večkrat obtožile Kijev tudi za napade z letalniki na civilno infrastrukturo na ruskem ozemlju v bližini meje z Ukrajino, o teh so med drugim poročali v oblasti Krasnodar, republiki Adigeja, v Brjansku in v okrožju Kolomna, približno 110 kilometrov jugovzhodno od Moskve.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob tem na Twitterju zapisal, da "Ukrajina ne napada ruskega ozemlja, temveč vodi obrambno vojno za deokupacijo vseh svojih ozemelj. To je aksiom."

"V Rusiji se krepijo panika in procesi dezintegracije, kar se kaže v povečanem številu notranjih napadov neidentificiranih letečih predmetov na infrastrukturne objekte," je dodal Podoljak. Iz Kremlja so nato sporočili, da njegovemu zanikanju ukrajinskih napadov ne verjamejo.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja lani so bili kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z brezpilotnimi letalniki, ki jih je Moskva pripisala ukrajinski vojski.

Zelenski: Boji za Bahmut so vse bolj okrutni

Pritisk na ukrajinske sile se povečuje, saj so boji za mesto Bahmut na vzhodnem bojišču vse bolj okrutni, Rusija pa vsak dan izgubi na stotine vojakov, je v torek zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Rusija sploh ne šteje ljudi, saj jih pošilja v nenehne napade na naše položaje," je glede Bahmuta na vzhodu Ukrajine v večernem nagovoru dejal Zelenski. "Intenzivnost spopadov se še povečuje," je opozoril.

Na posnetkih iz zraka, ki jih je v torek objavila francoska tiskovna agencija AFP, je videti, da so porušene skoraj vse stavbe v Bahmutu, nad mestom, ki je bilo nekoč znano po proizvodnji penečega vina in rudnikih soli, pa se je dvigal dim.

V Bahmutu, ki je nekoč štel približno 70.000 prebivalcev, je po navedbah ukrajinskih oblasti zdaj še kakih 5000 civilistov, med njimi približno 140 otrok.

"Razmere okoli Bahmuta so izredno napete," je v torek dejal poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski. Dodal je, da je Rusija na fronto poslala najemniško skupino Wagner, katere pripadniki skušajo prebiti obrambo ukrajinskih enot in obkoliti mesto.

Zelenski za pregon pred mednarodnim sodiščem

Zelenski se je v večernem videonagovoru tudi znova zavzel za to, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem.

Po torkovem srečanju z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom v Kijevu je ukrajinski predsednik sicer priznal, da to ne bo lahka naloga, a poudaril, da bo to eno od jamstev dolgoročne prihodnje varnosti tako Ukrajincev kot drugih narodov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Khan že preiskuje razmere v Ukrajini. Preiskava lahko zajema vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid.

Ne Rusija ne Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta

ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zelenski zato poziva k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine v Ukrajini.