Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je v petek v večernem nagovoru državljanom sporočil, naj nadaljujejo osvobajanje na območju Harkova. "Do danes smo osvobodili 1015 krajev, šest v zadnjih 24 urah," je dejal.

Ameriški Inštitut za vojne študije ISW je v svoji oceni razmer na bojišču zapisal, da so ukrajinske sile Rusiji preprečile, da bi obkolila drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, zato se mu je Moskva zdaj očitno odpovedala.

Harkov je bil od začetka ruske invazije na Ukrajino eden ključnih strateških ciljev Rusije. V ISW-ju pravijo, da to ni popoln umik ruskih sil tako, kot je bilo v Kijevu, zato je to predvsem pomemben trenutek v vojni, ne pa preobrat.

Svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Viktor Andrusiv ocenjuje, da je Rusija začela tretjo fazo vojne, ki bo pomenila dolgotrajno bojevanje. Kot je pojasnil, je bila prva faza poskus, da bi v nekaj dneh zavzeli Ukrajino, ki je propadel, druga faza je bila obkolitev ukrajinskih sil na več območjih ter jih poraziti, zdaj pa se začenja tretja faza.

V tretji fazi bodo ruske sile branile doslej zasedena ozemlja. "To kaže, da načrtujejo dolgotrajno vojno," je dejal in še dodal, da želi Moskva z zavlačevanjem vojne prisiliti Kijev k vdaji ter Zahod za pogajalsko mizo.

Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov je napovedal, da bo vojna z Rusijo dosegla prelomnico sredi avgusta in da se bo večina aktivnih bojnih akcij končala do konca tega leta.

"Tako bomo obnovili ukrajinsko oblast na vseh naših ozemljih, ki smo jih izgubili, vključno z Donbasom in Krimom," je dejal Budanov v pogovoru za Sky News.

Dodal je, da bo poraz Rusije v vojni privedel do državnega udara proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je po njegovih besedah že v teku. Trdil je tudi, da je Putin v zelo slabem psihičnem in fizičnem stanju ter da je zelo bolan, a njegovih trditev ni mogoče preveriti.

Pogajanja o evakuaciji vojakov iz Azovstala

Zelenski je sporočil, da potekajo zelo zapletena pogajanja o evakuaciji huje ranjenih ukrajinskih vojakov iz jeklarne Azovstal v Mariupolju, pri čemer po njegovih besedah pomagajo tudi vplivni posredniki.

V nočnem nagovoru je Zelenski pojasnil, da je zavzetje Mariupolja strateški cilj ruskih sil, zato je bilo mesto ob Azovskem morju tarča nenehnega bombardiranja. Ruske sile so že povsem zavzele mesto z izjemo jeklarskega kompleksa Azovstal, kamor so se zatekli zadnji branilci Maripolja. Po navedbah Kijeva je tam še vedno več kot tisoč ukrajinskih vojakov.

Rusija je doslej zavrnila kakršno koli evakuacijo zadnjih ukrajinskih borcev iz Azovstala in zahtevala, da se predajo. Vseeno naj bi v ozadju potekala pogajanja o evakuaciji huje ranjenih vojakov. "Delamo vse, da evakuiramo še vse druge, vsakega od naših branilcev," je sporočil Zelenski.

Kot je še povedal ukrajinski predsednik, pri pogajanjih pomagajo vplivni posredniki, vendar ni pojasnil, kdo so to. Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je v četrtek sporočila, da v pogajanjih med Rusijo ter Združenimi narodi in Mednarodnim odborom Rdečega križa posreduje Turčija.

Austin poklical Šojguja

V petek sta prvič po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino po telefonu govorila ameriški obrambni minister Lloyd Austin in njegov ruski kolega Sergej Šojgu. Austin je med pogovorom pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini.

Ameriški obrambni minister naj bi že večkrat skušal vzpostaviti stik s Šojgujem, a Moskva po navedbah neimenovanih predstavnikov ameriške administracije ni bila zainteresirana za to.

Tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby je pozneje dejal, da je telefonski pogovor trajal približno eno uro, vendar ni prinesel konkretnih sprememb ali rešitev. Ob tem je poudaril pomembnost ohranjanja komunikacijskih povezav z Moskvo.

Ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na rusko obrambno ministrstvo, je sporočila, da je klic potekal "na pobudo ameriške strani". "Razprava je potekala o aktualnih vprašanjih mednarodne varnosti, vključno z razmerami v Ukrajini," so še zapisali.

G7 ne bo priznal meja, ki jih skuša Rusija spremeniti s silo

Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7) ne bo nikoli priznala meja, ki jih skuša Rusija spremeniti v svoji vojni proti Ukrajini, so po treh dneh pogovorov na severu Nemčije sporočili zunanji ministri skupine G7.

"Nikoli ne bomo priznali meja, ki jih je Rusija poskušala spremeniti z vojaško agresijo, in bomo še naprej podpirali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom, ter vseh držav," so v izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7.

Obljubili so tudi, da bodo sankcije razširili na sektorje, od katerih je Rusija odvisna, in še naprej oskrbovali Ukrajino z orožjem, da bi ji pomagali v boju z rusko invazijo. "Ponovno potrjujemo svojo odločenost, da bomo še naprej krepili gospodarski in politični pritisk na Rusijo ter pri tem delovali enotno," so še zapisali.

Opozorili so tudi na vse večji vpliv vojne na revnejše države, zlasti zaradi motenj v svetovni preskrbi s hrano.

Ministri so hkrati pozvali Belorusijo, naj preneha omogočati rusko agresijo in naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti.

Predsedovanje skupini G7 je letos v rokah Nemčije, ki tako v teh dneh gosti vrsto ministrskih srečanj G7, vrhunec pa bo vrh G7 konec junija na Bavarskem. Skupino sicer poleg Nemčije sestavljajo še Francija, Italija, Združeno kraljestvo, ZDA, Kanada in Japonska, EU pa ima status opazovalke.