Glede na podatke merilne postaje, nameščene na poslopju ameriškega veleposlaništva v Bosni in Hercegovini, je bil indeks kakovosti zraka (AQI) že ob 7. uri zjutraj 361, ob 11. uri pa znašal 375, kar pomeni nevarnost za življenje in zdravje ljudi.

Če je indeks AQI, ki ga je uveljavila ameriška agencija za varstvo okolja, med 300 in 500, pomeni, da je prišlo do izjemnega onesnaženja, za katerega so značilne visoke koncentracije prahu, žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida. Nevarno onesnažen zrak so v Sarajevu danes namerili že tretji dan zapored.

Sodeč po današnjih številkah, je bilo Sarajevo najbolj onesnaženo mesto na svetu pred siceršnjo rekorderko, indijsko prestolnico New Delhi, v kateri so namerili indeks 241, kažejo podatki na spletni strani aqicn.org.

Tudi merilne naprave sarajevskega zavoda za javno zdravje so na vseh lokacijah pokazale, da so koncentracije strupenih snovi v zraku občutno nad dovoljenimi, so zapisali na spletni strani zavoda. Zavod za javno zdravje kantona je Sarajevčanom priporočil, naj se čim manj zadržujejo na prostem, da bi se izognili strupenim snovem v zraku.

Oblasti kantona Sarajevo so zaradi onesnaženega zraka za danes napovedale tudi izredno sejo kantonalne skupščine, na kateri bodo razpravljali o nevarnosti. Med mogočimi ukrepi, ki se omenjajo, je uvedba vožnje na sistem par-nepar (odvisno od tablice vozila), pa poroča spletni portal Klix.ba.

Močno onesnažen zrak so sicer imeli tudi v industrijskih središčih v Lukavcu in Tuzli na severovzhodu BiH-a.

Največje onesnaževalke so termoelektrarne
Kot poročajo hrvaški mediji, tudi v sosednjih državah, na Hrvaškem in v Srbiji, ni veliko bolje. Največji krivec za slab zrak so termoelektrarne, svoje pa dodajajo še številna stara vozila, ki jih vozi večina prebivalcev. "V BiH-u so razmere najslabše, ker se v bližini velikih mest še vedno uporablja premog za proizvodnjo energije, poleg tega pa ima premog velik vpliv tudi na zrak neposredno v bližini. Poleg tega pa je treba upoštevati še to, da Sarajevo, Tuzla in Zenica ležijo v kotlinah, kar še dodatno otežuje razmere," je za jutranji.hr dejal Luka Tomac iz nevladne okoljske organizacije Zelena akcija.

Med največjimi dejavniki za veliko onesnaženost zraka so tudi stara dizelska vozila, številna so stara več kot 30 let, je za klix.ba dejal, strokovnjak za cestni promet Ševal Kovačević in dodal, da je k onesnaženosti zraka veliko pripomogla tudi "neprijazna" urbanistična politika, številne nove zgradbe namreč onemogočajo prevetritev v mestu.