"Z azerbajdžansko stranjo potekajo pogajanja pod okriljem ruskih mirovnih sil, da bi organizirali proces umika vojakov in zagotovili vrnitev državljanov, ki so bili razseljeni zaradi vojaške agresije, v njihove domove," so sporočile separatistične oblasti.

Tiskovna predstavnica separatistov Armine Hajrapetjan je medtem izjavila, da so azerbajdžanske sile na obrobju Stepanakerta, prebivalci mesta pa se v strahu skrivajo v kleteh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Razmere v Stepanakertu so grozljive, azerbajdžanske enote so povsod okoli mesta, so na obrobju in ljudje se bojijo, da bi azerbajdžanski vojaki lahko vsak trenutek vstopili v mesto in jih začeli pobijati," je dejala.

Prav tako je opozorila na humanitarno krizo v mestu in drugih delih Gorskega Karabaha. "Ni elektrike, ni plina, ni hrane, ni goriva, ni internetne in telefonske povezave," je še dodala.

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes na seji vlade ponovil, da je Armenija pripravljena sprejeti 40.000 ljudi iz regije, vendar je ob tem poudaril, da ne želijo izprazniti tega območja.

"Narediti moramo vse, da imajo naši rojaki, prebivalci Gorskega Karabaha, možnost živeti na svojih domovih brez strahu, dostojanstveno in varno," je dejal.

Na letališču v karabaškem glavnem mestu Stepanakert je še vedno več tisoč ljudi, ki čakajo, da odidejo iz Gorskega Karabaha. "Naši ljudje potrebujejo dostop do osnovnih potrebščin, kot so hrana, zdravila, zdravniki in psihologi," je dejal nekdanji minister lokalne vlade Ruben Vardanjan.

V Erevanu so tudi danes potekali protesti, na katerih so ljudje izražali jezo zaradi po njihovem mnenju nezadostnega ukrepanja armenskih oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Baku obljublja amnestijo borcem v Gorskem Karabahu

Azerbajdžan medtem zagotavlja, da bo armenskim borcem v Gorskem Karabahu ponudil amnestijo, če odložijo orožje, medtem ko tamkajšnji prebivalci opozarjajo, da jih je svet pozabil in prepustil usodi, tudi ob nevarnosti etničnega čiščenja.

V hitri vojaški operaciji, ki je trajala le 24 ur, so azerbajdžanske sile ta teden zavzele Gorski Karabah in vzpostavile popoln nadzor nad območjem, na katerem živijo večinoma Armenci, ki so bili prisiljeni sprejeti premirje.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je po koncu vojaške operacije zagotovil, da bo Baku spoštoval pravice prebivalcev Gorskega Karabaha in regijo spremenil v "raj".

Kot je v pogovoru za Reuters dejal predsednikov svetovalec za zunanjo politiko Hikmet Hadžijev, bo Baku armenskim borcem v enklavi ponudil amnestijo, če odložijo orožje.

"Glede nekdanjih vojakov in borcev, če jih je mogoče tako klasificirati, tudi zanje predvidevamo amnestijo," je dejal Hadžijev in tudi on zatrdil, da bodo spoštovali pravice karabaških Armencev.

Hadžijeva ne skrbi morebiten odpor nekaterih armenskih borcev, potem ko so nekateri njihovi poveljniki izjavili, da se ne strinjajo s pogoji Azerbajdžana in napovedali nadaljevanja bojev. "Ampak tega ne vidimo kot največje težave in velikega varnostnega izziva. Seveda bo to povzročilo določene izzive in težave, vendar ne v tako velikem obsegu," je prepričan.

V enklavi, ki je mednarodno priznani del Azerbajdžana, živi približno 120.000 etničnih Armencev, med katerimi se pojavljata obup in negotovost glede prihodnosti. Številni se počutijo pozabljeni od sveta in pravijo, da so jih zapustili vsi – od Rusije, Zahoda do Armenije, ki se tokrat s svojo vojsko ni vključila v spopade proti Azerbajdžanu.

"V vsakem trenutku nas lahko uničijo, izvedejo genocid nad nami. Ali pri Reutersu razumete to? Zahod je tiho, Rusija je tiho, Armenija je tiho. Kaj naj storimo?" je za Reuters dejal David Babajan, svetovalec predsednika samooklicane Republike Artsakh Samvela Šaramanjana.

Azerbajdžan in Armenija sta zaradi Gorskega Karabaha že desetletja v sporu in sta se zaradi enklave zapletli že v dve vojni, v 90. letih prejšnjega stoletja po razpadu Svojetske zveze in nazadnje leta 2020.

Medsebojne obtožbe Bakuja in Erevana

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a sta si v četrtek Armenija in Azerbajdžan izmenjala ostre besede, pri čemer je Erevan očital etnično čiščenje nad armenskim prebivalstvom v Gorskem Karabahu, medtem ko je Baku vztrajal, da je šlo za protiteroristično operacijo.

Po besedah armenskega zunanjega ministra Ararata Mirzojana so azerbajdžanske sile pokrajino obstreljevale z raketami in težkim topništvom, tudi s prepovedanim kasetnim strelivom. "Intenzivnost in okrutnost ofenzive jasno kažeta, da je namen dokončati etnično čiščenje armenskega prebivalstva v Gorskem Karabahu," je dejal Mirzojan.

Po njegovih besedah je bilo prisilno razseljenih več kot 10.000 ljudi, vključno z ženskami, otroki in starejšimi, ki so prisiljeni živeti na prostem brez hrane ali drugih sredstev za preživetje. Na tisoče družin je bilo ločenih, je dejal. Po poročanju armenskih medijev je bilo v spopadih v zadnjih dneh ubitih najmanj 200 ljudi, več kot 400 pa ranjenih.

Mirzojan je bil ob tem kritičen, da so bile razmere na območju že dlje časa alarmantne, a mednarodna skupnost opozorilnih znakov ni vzela dovolj resno, Varnostni svet pa se ni ustrezno odzval.

Azerbajdžanski zunanji minister Jejhun Bajramov pa je zatrdil, da je šlo v resnici za "protiteroristične ukrepe Azerbajdžana", in Armenijo obtožil zavajanja mednarodne skupnosti. V regiji je po njegovih besedah na tisoče armenskih enot, ki so opremljene s težkim orožjem, tanki in topništvom.

Zahodne sile so v preteklih dneh pozvale Azerbajdžan, naj zaščiti tamkajšnje prebivalstvo. "Če Azerbajdžan resnično želi doseči mirno rešitev s pogajanji, mora nemudoma predložiti oprijemljiva jamstva," je dejala francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.

Baku je pozvala, naj se vključi v pogovore o zaščiti prebivalstva in "izključi uporabo sile". Pozvala je tudi k popolnemu odprtju edinega cestnega koridorja Lačin, ki povezuje Armenijo z Gorskim Karabahom.