Okoli 40 kilometrov dolg most med severnoirskim krajem Larne in škotskim Portpatrickom, ki bi precej skrajšal pot med Belfastom in Glasgowom ter okrepil trgovanje, je prvi predlagal liverpoolski arhitekt Alan Dunlop, vendar je tudi on opozoril na nekaj pomajkljivosti takšnega projekta, poroča Bussiness Insider.

Irsko morje je namreč globoko kar 160 metrov, kar je okoli trikrat, več kot je globok Rokavski preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki ju je že januarja Johnson hotel povezati prav tako z mostom.

Še veliko večjo težavo predstavlja ogromno odlagališče britanskega orožja, ki je na najgloblji točki Irskega morja, v 300 metrov globokem jarku Beaufort Dyke. Britanska vojska je tja odložila za milijon ton neuporabljenega kemičnega in eksplozivnega orožja iz druge svetovne vojne. Odtlej so na tem območju našteli 186 eksplozij, najmočnejša pa je bila prav zadnja leta 2004.

Arhitekt Dunlop priznava, da bi bila gradnja brexitovskega mostu, kot so ga že poimenovali britanski mediji, zaradi odlagališča izjemno težavna, ne pa tudi zaradi globine, saj imajo, denimo, na Norveškem plavajoče mostove v dolžini 500 metrov. Problematična naj ne bi bila niti razdalja, s čimer bi most postal najdaljši v Evropi, saj na Kitajskem obstajajo tudi več kot 100 kilometrov dolgi mostovi.

Tretji Johnsonov most
Johnson med vse bolj razgreto razpravo o brexitu tako meni, da bi morala britanska vlada "resno razmisliti" o ideji mostu med Severno Irsko in Škotsko, je za časopis The Telegraph razkril vir blizu Johnsona. Pot med državama traja s trajektom dve uri v eno smer.

Britanski zunanji minister je na Otoku znan kot zagovornik mostov, saj je poleg mostu čez Rokavski preliv v preteklosti kot župan Londona želel izpeljati tudi projekt gradnje mostu čez reko Temzo, za načrte je porabil kar 46 milijonov funtov, a je projekt njegov naslednik Sadiq Khan preklical.

Severna Irska del carinske unije tudi po brexitu
Krepitev trgovanja in povezovanje med Severno Irsko in Škotsko je za Veliko Britanijo pomembna z vidika brexita, saj je Evropska unija v izstopnih pogajanjih predlagala, da po brexitu v carinski uniji, torej na skupnem evropskem trgu, ostane le Severna Irska, ne pa tudi drugi deli Velike Britanije.

Republika Irska bo medtem ostala del EU-ja. Tako Bruselj kot Irska poudarjata, da je dogovor o meji med Severno Irsko in Republiko Irsko ključen za nadaljevanje pogajanj o brexitu. London obljublja, da ne bo vzpostavil "trde meje", Irska pa poziva k ohranitvi velikonočnega sporazuma, s katerim so pred 20 leti določili mejo med državama in končali več desetletij prelivanja krvi.