Otroci – najstarejši med njimi je star deset let, poroča Al Džazira – so vsi sirote, brez spremstva in precej ranljivi, nekateri so bolni in podhranjeni, so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva. Vse bodo pregledali zdravniki. Te otroke so lokalne kurdske oblasti v nedeljo v sirskem mestu Ain Isa, ki je dobrih 50 kilometrov oddaljeno od nekdanje prestolnice IS-ja Rake, predale francoski delegaciji.

V prihodnosti še ena podobna operacija

Nizozemski siroti bodo predali nizozemskim oblastem, kar mora sicer nizozemsko zunanje ministrstvo še potrditi. Do zdaj so ti otroci živeli v begunskih taboriščih, v katera je prebežalo več deset tisoč ljudi, ki so pobegnili z območij nedavnih bojev proti IS-ju. Velik kontingent borcev IS-ja, ki so bili skupaj s svojimi družinami zajeti oziroma so se predali, prihaja iz Francije.

Sorodna novica V Iraku na smrt obsodili štiri francoske pripadnike IS-ja

Pred tem se je že sredi marca v Francijo vrnila skupina petih sirot iz Sirije, konec marca pa triletna deklica, katere mater so v Iraku obsodili na dosmrtni zapor. V prihodnosti bi lahko izvedli še eno podobno operacijo, pri čemer bo podlaga za sprejem otrok enaka kot pri tokratni. Sprejeli bodo sirote, ki so brez spremstva in ranljive.

Kurdske oblasti sicer opozarjajo na slabe humanitarne razmere v begunskem taborišču Al Hol na severovzhodu Sirije. V tamkajšnjih begunskih taboriščih je trenutno okoli 12.000 tujcev, od tega 4.000 žensk in 8.000 otrok.

V Iraku obsojeni francoski pripadniki IS-ja

Medtem je bilo v Iraku na smrt zaradi pripadnosti džihadističnemu IS-ju obsojenih več kot deset francoskih državljanov. Francosko zunanje ministrstvo je v izjavi sporočilo, da spoštuje suverenost Iraka in da morajo člani IS-ja "odgovarjati za svoje zločine", vendar je izrazilo tudi nasprotovanje smrtni kazni.

Francija je tako kot tudi Velika Britanija večkrat zavrnila možnost vrnitve borcev IS-ja in njihovih žena v domovino. Pripravljena je sprejeti le otroke. Zunanje ministrstvo je borce označilo za sovražnike naroda, ki morajo pravici odgovarjati v Siriji ali Iraku. Skupina 45 pravnikov je medtem predsednika Emmanuela Macrona pozvala, naj poskrbi, da teh francoskih državljanov ne glede na njihove domnevne zločine ne bodo usmrtili.

"Njihova smrt bi bila velika sramota za našo državo," so med drugim zapisali. Če se bodo smrtne kazni izvedle, bo to po njihovih besedah pustilo neizbrisen madež na Macronovem mandatu. Humanitarne skupine kritizirajo sodne procese v Iraku, ki se po njihovih trditvah pogosto zanašajo na posredne dokaze ali priznanja, pridobljena z mučenjem.