Nemška policija je lani naštela skoraj 24.000 skrajno desnih zločinov, kar je šestodstotni porast v primerjavi z letom 2019 in najvišja raven, odkar so pred 20 leti začeli zbirati statistiko.

Razpon zločinov sega od blažjih, kot sta razkazovanje nacističnih simbolov in podajanje antisemitskih opazk, do fizičnih napadov in umora. Pri tem so tarča večinoma priseljenci, pribežniki in temnopolti Nemci, je pa bil opazen tudi porast nasilja proti osebam azijskega rodu – kot odziv na pandemijo covida-19.

Politično motivirani zločini so se povečali za devet odstotkov, na skoraj 45.000, pri čemer je imelo slabih 11.000 incidentov skrajno levo ozadje. Opazno so se povečali tudi islamistični zločini.

Za Seehoferja je, glede na nemško zgodovino, še posebej "boleče in sramotno" videti, da so se antisemitski napadi (večinoma je šlo za spletne napade) povečali za skoraj 16 odstotkov.

Moshe Kantor, predsednik Evropskega judovskega kongresa, pravi, da nemške številke izpostavljajo širšo problematiko. "To je budnica, ne le za Nemčijo, ampak za ves svet," je dejal. "Te številke bi morale sprožiti alarm, ker opažamo podobne trende po vsem zahodnem svetu."

"Sled krvi"

Seehofer je dejal, da podatki kažejo, kar govori že od začetka svojega mandata: "Da je desničarski ekstremizem največja grožnja za varnost v naši državi, saj večino rasističnih zločinov zagrešijo ljudje znotraj te skupine."

Minister pravi, da desničarsko nasilje pušča "sled krvi" po vsej Nemčiji, pri čemer je omenil umor probegunskega krščanskodemokratskega politika Walterja Lübckeja leta 2019 in rasno motivirani napad v Hanauu lani, ko je skrajno desni napadalec ubil devet mladih priseljenskih korenin. Lani je bilo 49 incidentov več od rekordnega leta 2016, ko je v Nemčijo prispelo milijon pribežnikov.

Nestrpnost povzročajo tudi pandemija in ukrepi

"Čeprav predstavljajo le odstotek vseh zločinov, te številke kažejo na brutalizacijo nemške družbe in bi morale delovati kot zgodnji opozorilni znak rastočega trenda," je dejal Seehofer, ki je ob tem izpostavil tudi porast zločinov iz sovraštva kot nekakšen odziv na frustracije pandemije.

Skoraj 3560 politično motiviranih zločinov, vključno s 500 nasilnimi dejanji, je bilo povezanih neposredno s pandemijo in niso bili uvrščeni ne med leve ne med desne. 10 odstotkov od 1260 napadov na novinarje pa je bilo povezanih s protesti proti protikoronskim ukrepom.

Po besedah Seehoferja je politično motiviran kriminal na splošno vse večja težava, zato se je zavezal k večjemu policijskemu nadzoru protestnih skupin, navaja Guardian.

Oblasti so ob tem izrazile zaskrbljenost glede vloge skrajno desne stranke AfD pri zastrupljanju ozračja in hujskanju proti priseljencem in vladi. Stranka, ki je na volitvah leta 2017 osvojila tretje mesto, v zadnjih letih vztrajno pridobiva podporo, pri tem pa je tudi pod drobnogledom nemške obveščevalne službe.