Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je pridružil širšim pozivom k bojkotu francoskih izdelkov v pretežno muslimanskih državah po tem, ko je predsednik Francije Emmanuel Macron zagovarjal objavo karikatur preroka Mohameda, ki jih muslimani po svetu doživljajo kot izjemno žaljive, ter za islam dejal, da je to religija, ki je "v krizi po vsem svetu". Macron se je tako odzval na umor srednješolskega učitelja Samuela Patyja, ki je med poukom v času razprave o svobodi govora pokazal karikature preroka Mohameda.

Macron je napovedal ukrepe, katerih namen naj bi bilo spopadanje z islamskim radikalizmom. "Sekularizem je cement združene Francije," je dejal francoski predsednik in dodal, da ne želi stigmatizirati vseh muslimanov. V francoskih šolah in za javne uslužbence v Franciji je nošenje hidžaba, pokrivala za lase, ki ga nosijo nekatere muslimanke, že prepovedano. V Franciji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli šest milijonov muslimank in muslimanov.

Objavljena karikatura Erdogana

Medtem je francoska satirična revija Charlie Hebdo na naslovnici objavila karikaturo Erdogana, ki turškega predsednika prikazuje, kako sedi v naslanjaču v spodnjicah in beli majici. V eni roki drži odprto pločevinko, z drugo pa dviga obleko zakrite ženske in pri tem odkriva njeno golo zadnjico. "O, prerok," pa piše zraven v oblačku. Naslovnico spremljajo še besede "Erdogan – zasebno je zelo zabaven".

V Ankari so karikaturo že obsodili, reviji pa so očitali kulturni rasizem, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Erdogan je dejal, da je to grozljiv napad. "Ni mi treba reči nič tem barabam, ki so na taki ravni užalili mojega ljubljenega preroka," je povedal.

Direktor urada za komuniciranje pri Erdoganu Fahrettin Altun je dejal, da so tovrstne karikature odvratne in brez človeške morale. "Protiislamska agenda francoskega predsednika Emmanuela Macrona je obrodila sadove," je zapisal.

Že pred tem je spor zaradi odziva na umor učitelja in objavo karikatur preroka Mohameda pripeljal tudi do Erdoganovih osebnih žalitev na račun Macronovega duševnega zdravja in odpoklica francoskega veleposlanika iz Ankare, a gre zgolj za epizodo v okviru širšega regionalnega rivalstva med državama. To sega od spora v Libiji in vojne v Siriji do raziskovanja nahajališč nafte v vzhodnem Sredozemskem morju.

Erdogan je septembra že opozoril Macrona, naj se "ne šali" s Turčijo zaradi spora med njo na eni strani in Grčijo ter Ciprom na drugi. To je spor zaradi turškega geološkega raziskovanja morskega dna v vzhodnem Sredozemlju, kjer Turčija išče zaloge nafte in zemeljskega plina. Turčija namreč na območju, za katero sama pravi, da je del njenega epikontinentalnega pasu, Grčija in Ciper, članici EU-ja, pa trdita, da sta to njuni izključno gospodarski coni, išče plin, njene raziskovalne ladje pa spremljajo tudi vojaške.

V tem sporu je Pariz odločno na strani Aten in Nikozije. Macron je oznanil tudi "začasno okrepitev" francoske vojaške prisotnosti na tem območju z namenom "nadzora razmer". Francija se je tako pridružila vojaškim vajam Italije, Grčije in Cipra v vzhodnem Sredozemlju.

Na nasprotnih straneh tudi v Libiji ...

Francija in Turčija sta na nasprotnih straneh tudi v drugih delih Sredozemlja. V Libiji Turčija podpira mednarodno priznano vlado v Tripoliju, medtem ko Francija vztraja, da je nevtralna, a se ji očita podpora odpadniškemu poveljniku Kalifi Haftarju, ki ima oporišče na vzhodu države. Kot poroča Al Džazira, je Macron junija kritiziral Erdogana zaradi "nevarne igre" Turčije v tej severnoafriški državi. Francija Turčiji očita kršitev zavez, sprejetih na konferenci v Berlinu v začetku leta, na kateri so se udeleženke, tudi Turčija, med drugim dogovorile o prenehanju oboroževanja sprtih libijskih strani. Očita ji tudi uvoz velikega števila tujih borcev v Libijo iz Sirije. "Ne bomo tolerirali vloge, ki jo Turčija igra v Libiji," je dejal Macron.

Junija letos je izbruhnil incident med vojskama obeh držav. Francoska vojaška ladja, ki je delovala v okviru Natovega poveljstva, je namreč želela pregledati tovorno ladjo, ki je plula pod tanzanijsko zastavo, saj so jo sumili prevoza orožja v Libijo v nasprotju z embargom ZN-a. A francoska vlada je sporočila, da so njeno ladjo pri tem nadlegovale tri turške ladje, ki so spremljale tovorno ladjo, katerih posadke naj bi si tudi nadele neprebojne jopiče in prijele za lahko orožje, je poročal Reuters. Turčija je nadlegovanje francoske ladje zanikala.

Medtem ko je Macron Turčijo obtožil "zgodovinske in kazenske odgovornosti" v libijskem sporu, je turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu Francijo označil za "destruktivno" v Libiji. Libija je v kaosu od leta 2011, ko so članice Nata z oblasti zrušile dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Pri tem je imela Francija pomembno vlogo, napadi na libijske sile pa so se izvajali tudi iz oporišč v Turčiji.

Turčija ima sicer zelo konkreten razlog za aktivno podporo vladi v Tripoliju. Z njo je namreč konec lanskega leta podpisala dogovor o meji na morju, ki bi lahko vplival na spore Turčije z drugimi država v regiji pri raziskovanju energentov. Kot poroča Reuters, Turčija ni pojasnila, kjer se stikajo turške in libijske ozemeljske vode. Sporazumu ostro nasprotujeta Grčija in Egipt. Prva ga je označila za geografsko absurdnega zaradi ignoriranja grškega otoka Kreta, ki želi med Turčijo in Libijo, drugi pa za nezakonitega. Turčija je libijsko vlado, ki jo podpira, zaprosila za dovoljenje za črpanje energentov ob obali Libije.

... in Gorskem Karabahu ter Siriji

Francija nasprotuje turški podpori tudi v sporu med Azerbajdžanom in Armenijo glede Gorskega Karabaha, v katerem Ankara podpira Baku. Erdoganovo podporo azerbajdžanskim silam, ki želijo prevzeti nadzor nad Gorskim Karabahom, ki je pod nadzorom Armenije, je Macron označil za "nepremišljeno in nevarno". Tako kot v Libiji Francija tudi v vojni med Azerbajžanom in Armenijo Turčijo obtožuje uvoza "džihadističnih" plačancev iz Sirije v podporo Bakuju.

Spomnimo, Francija je bila prva evropska država, ki je turški pokol 1,5 milijona Armencev z začetkom v letu 1915 označila za genocid. To je storila z zakonom leta 2001. Turčija vztraja, da ni bil genocid, ampak da je šlo za žrtve državljanske vojne in lakote.

Tudi v Siriji sta Francija in Turčija podpirali nasprotujoči si strani. Pariz je hvalil Sirske demokratične sile, ki jih v največji meri predstavljajo kurdske Ljudske zaščitne enote (YPG), za boj proti t. i. Islamski državi. Ankara pa kurdske sile v Siriji označuje za teroristične, zoper njih pa je tudi večkrat vojaško posredovala. Francija je turške napade v sosednji državi deklarativno obsodila.