Deutsche Welle opozarja, da so se številne države, namesto da bi jim zagotovile pomoč, zatekle k omejevalnim ukrepom, ki jih agresivno implementirajo.

Tisti Romi, ki se že tako težko preživljajo z zbiranjem plastike, prodajo hrane, gospodinjskih pripomočkov ali cvetja, trenutno ne morejo opravljati niti tega.

Skupnost, ki je že tako na udaru rasizma in diskriminacije, je zdaj deležna še več stigmatizacije. Poleg splošnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa so oblasti na Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji uvedle še dodatne omejitve za karanteno Romov, kar pogosto uveljavljajo s pomočjo policije in vojske.

Zaradi vsega tega so organizacije za zaščito romskih skupnosti močno vznemirjene. Osrednji svet nemških Sintov in Romov je izrazil zaskrbljenost, da bodo "skrajno desni in nacionalistični politiki v srednji in jugovzhodni Evropi izkoristili aktualno krizo s koronavirusom za legitimizacijo in implementacijo svojih rasističnih vladnih ukrepov".

"Namesto da bi v času širjenja novega koronavirusa iskali dodatne načine za zaščito teh še posebej ranljivih članov naših skupnosti, nekateri politiki dejavno podžigajo protiromska občutja," je konec marca opozoril češki poslanec František Kopriva, poročevalec Sveta Evrope.

Katastrofalno zapostavljanje

V Evropi živi 10–12 milijonov Romov, s čimer so največja manjšina na stari celini. Okoli polovica jih živi v sedmih državah – na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, Srbiji in Severni Makedoniji.

Tu so tudi nekatera najzloglasnejša romska naselja, denimo Lunik IX na obrobju Košic na vzhodu Slovaške, Stolipinovo v Plovdivu v Bolgariji, Ferentari v Bukarešti in Shuto Orizari blizu Skopja.

V vseh teh naseljih živijo družine v izjemno natrpanih skupnostih, pri čemer si tri ali štiri generacije pogosto delijo le eno ali dve sobi. Infrastruktura je slaba, dostopa do čiste, tekoče vode in kanalizacije bodisi ni ali pa je zelo omejen. To so idealne razmere za širjenje virusa. A namesto da bi oblasti skušale preprečiti izbruh, sprejemajo represivne ukrepe, navaja DW.

Željko Jovanović, direktor romskega urada v Berlinu, je dejal, da bo vse skupaj vodilo v katastrofo, če se bo romsko prebivalstvo še naprej zapostavljalo. "Družba kot celota se še ni zavedela, da je brezposelnost med Romi slaba za celotno gospodarstvo, napadi skrajne desnice na Rome pa krnijo demokracijo," je povedal. "Nujno mora postati jasno, da imajo mizerne sanitarne razmere za Rome neposredne in takojšnje posledice za neromsko prebivalstvo."

Nujno potrebni socialni programi

Nova slovaška desnosredinska vlada je težavo prepoznala, a jo naslavlja z dvomljivimi metodami. Premier Igor Matovič je tako ta teden napovedal množično testiranje za novim koronavirusom v 33 romskih naseljih, še posebej pri tistih, ki so se ravno vrnili iz tujine. Testiranja naj bi izvajali vojaški zdravniki s pomočjo vojske. Glede na rezultate bi ljudem bodisi odredili karanteno v državnih ustanovah bodisi bi karanteno uvedli za celotna naselja.

Matovič je vztrajal, da pri uporabi vojske pri uveljavljanju teh ukrepov ne gre za "razkazovanje moči države", ampak za zagotavljanje varnosti za Rome. A Abel Ravasz, nekdanji vladni odposlanec za romske skupnosti, je za slovaški portal Parameter posvaril, da bo uporaba vojske samo še dodatno stigmatizirala Rome, namesto da bi dala vtis, da je država njihov partner.

Nič drugače ni niti v Romuniji in Bolgariji, kjer je policija s kordonom zagradila vrsto večjih romskih naselij, na ulicah teh naselij pa ponekod patruljirajo zamaskirani policisti.

Po vsej regiji so oblasti ponudile le malo pomoči Romom, je pa nekaj izjem. Tako so v nekaterih delih Slovaške lokalne oblasti Romom z mobilnimi enotami omogočile dostop do čiste vode, medtem ko so oblasti v Cluju v Romuniji razdelile humanitarne pakete s hrano in sanitarnimi pripomočki 300 romskim družinam, ki živijo na robu mesta.