V času Stoltenbergovega vodenja je zavezništvo doživelo vrsto sprememb in znova postalo najmočnejši porok varnosti in stabilnosti na evropski celini.

Ni veliko organizacij, ki bi bile razglašene za odvečne in možgansko mrtve in bi potem znova zaživele ter celo povečale svojo moč. V desetletju, ko je mesto generalnega sekretarja zasedal Jens Stoltenberg, je Nato doživel največje preoblikovanje v zadnjih desetletjih.

Glavni razlog za to je agresivna politika Rusije. Pred desetimi leti, ko si je Rusija nezakonito prisvojila ukrajinski Krim in je Stoltenberg stopil na čelo zavezništva, so se članice Nata dokaj mlačno odzvale na krizo in le počasi stopale proti cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. Splošna ruska invazija na Ukrajino pa je vse streznila.

Nato je po Stoltenbergovih besedah okrepil obrambne sposobnosti. Na Vzhodu zavezništva je število svojih vojakov z nič zvišal na več deset tisoč za boj pripravljenih, prav tako je število vojakov, ki so v visoki pripravljenosti, naraslo na pol milijona.

Novi cilj Nata je postal, da članice za obrambo namenijo vsaj dva odstotka BDP-ja, in to zdaj dosega že 23 članic. V Stoltenbergovem mandatu se je članstvo tudi povečalo. Nove članice so postale Črna gora, Severna Makedonija, Finska in Švedska, Ukrajina pa je po Stoltenbergovih besedah tako blizu članstvu kot še nikoli prej.

Država je tudi deležna ogromne vojaške podpore članic, kar je povsem drugače kot pred desetimi leti. Nato je v zadnjih letih tudi močno okrepil sodelovanje z nekaterimi državami indijsko-tihomorskega območja. Je pa pod Stoltenbergovim vodstvom Nato doživel tudi hud udarec, ko se je skupaj z Američani na vrat na nos umaknil iz Afganistana in državo znova prepustil talibanom.