Obalna straža države bo prispevala štiri ladje za nadzor v Baltskem morju, še sedem plovil pa ostaja v pripravljenosti, poroča Euronews.

Vlada je sporočila, da bo to prvič, da bo Švedska prispevala svoje oborožene sile za obrambo zavezništva, odkar se mu je pridružila marca lani.

Švedski premier Ulf Kristersson je na letni varnostni konferenci dejal, da Švedska ni v vojni, a da tudi miru ni, poročanje tiskovne agencije TT prenaša Euronews.

Švedska se je za razporeditev svojih sil v Baltskem morju odločila po nizu incidentov, zaradi katerih članice Nata opozarja na morebitne dejavnosti Rusije na območju.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je konec lanskega leta napovedal krepitev prisotnosti zavezništva v Baltskem morju.

Nazadnje je bil poškodovan energetski kabel Estlink-2 med Finsko in Estonijo. Uslužbenci obeh držav sumijo, da je za poškodbo odgovoren naftni tanker Eagle S, povezan z Rusijo, ki naj bi vlekel sidro po morskem dnu.

Eagle S je registriran na Cookovih otokih, a finska carina in predstavniki EU-ja pravijo, da je ladja del ruske flote tankerjev, ki kljub mednarodnim sankcijam zoper Rusijo zaradi vojne v Ukrajini prevažajo nafto in plin.

Finska policija je ladjo zasegla in jo pripeljala v pristanišče, vseh 24 članov posadke pa je bilo aretiranih.

V zadnjem času je bilo v Baltskem morju več incidentov v zvezi s podmorskimi kabli in plinovodi.

Novembra sta bila poškodovana dva telekomunikacijska kabla, eden med Finsko in Nemčijo in drugi med Litvo in Švedsko.

Nemški obrambni minister je dejal, da uslužbenci sumijo, da je bil incident "sabotaža", a za to ni ponudil dokazov, prav tako ni sporočil, kdo bi lahko bil odgovoren.

Septembra 2022 sta bila v eksplozijah poškodovana plinovoda Severni tok 1 in 2, po katerih je nekoč zemeljski plin tekel od Rusije do Nemčije.