"Vprašal bom, zakaj zdaj ločujejo Švedsko od Finske. Teh signalov pred tem še nismo prejeli, zato bom to danes vsekakor izpostavil (Viktorju) Orbanu," je švedski premier Ulf Kristersson povedal za švedsko javno radiotelevizijo Sveriges Radio. Švedski premier se bo z madžarskim kolegom srečal danes na vrhu EU-ju v Bruslju.

17. marca so iz Budimpešte sporočili, da bo madžarski parlament o članstvu Finske odločal 27. marca, o kandidaturi Švedske pa se bo odločil pozneje, pri čemer točnejšega datuma niso podali. Da bo o Finski, ne pa tudi o Švedski v kratkem odločal turški parlament, je isti dan sporočil tudi predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan.

Finska je napoved ratifikacije njenega vstopa v turškem parlamentu pozdravila, a Ankaro opozorila, da želi v Nato vstopiti skupaj z zahodno sosedo. Madžarska in Turčija sta sicer edini od 30 članic zavezništva, ki vstopa nordijskih držav še nista ratificirali. Budimpešta je glasovanje o tem v parlamentu že večkrat prestavila.

Medtem je Turčija januarja prekinila pogajanja s Švedsko in Finsko glede njunega vstopa, potem ko je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana. Pogovori so se na začetku tega meseca nato nadaljevali.

Turške oblasti so sicer Švedski že pred incidentom s Koranom postavile več pogojev za vstop. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016.

Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev, med drugim je na začetku tega meseca švedska vlada predstavila osnutek za zaostritev protiteroristične zakonodaje.