Švedske oblasti so zadržale bolgarsko ladjo, a so jo medtem že izpustile, saj so ugotovile, da ni šlo za sabotažo. Foto: Reuters
Švedske oblasti so zadržale bolgarsko ladjo, a so jo medtem že izpustile, saj so ugotovile, da ni šlo za sabotažo. Foto: Reuters

"Preiskava v zvezi z okvaro kabla med Švedsko in Latvijo v Baltskem morju je razjasnila, da ne gre za sabotažo," je sporočilo tožilstvo in dodalo, da so izpustili bolgarsko ladjo.

Kot je pojasnil tožilec Mats Ljungqvist, je okvaro kabla povzročila "kombinacija vremenskih razmer ter pomanjkljivosti v opremi in plovbi". "Hkrati nam je uspelo ugotoviti, da je okvaro kabla povzročila ladja, ki smo jo zasegli," je še povedal.

Švedski premier Ulf Kristersson je konec januarja sporočil, da je bil poškodovan podmorski optični kabel med Latvijo in Švedsko. Škoda je nastala v švedskih vodah na globini 50 metrov.

Kmalu za tem je švedska obalna straža prestregla bolgarsko ladjo, ki jo je sumila vpletenosti v incident.

Tudi norveška policija izpustila ladjo

V povezavi z incidentom je norveška policija prejšnji teden na zahtevo Latvije zasegla tudi norveško ladjo z rusko posadko. Podjetje, v lasti katerega je ladja, je vpletenost zanikalo. Policisti pa med preiskavo niso našli dokazov o vpletenosti ladje v okvaro in so jo že izpustili.

V zadnjih mesecih so v Baltskem morju zaznali več poškodb na podmorskih telekomunikacijskih in energetskih kablih. Več strokovnjakov in politikov ob tem prst uperja v Rusijo, češ da gre za sabotaže in hibridno vojno proti Zahodu.

Poškodbe podmorskih kablov so sicer razmeroma pogoste, saj po podatkih Mednarodnega odbora za zaščito kablov (ICPC) vsako leto zaznajo od 150 do 200 okvar, ki zahtevajo približno tri popravila kablov na teden.

Večina okvar nastane zaradi človeške dejavnosti, kot sta, denimo, ribolov ali spuščanje sider, nekatere okvare pa so posledica obrabe opreme in naravnih nesreč.