Čeprav ima Švica podobne dogovore s pristojnimi uradi za priseljevanje v 52 državah po svetu, tudi v Hongkongu in Macau, je njen dogovor s Kitajsko poseben, saj daje pooblastilo samemu kitajskemu ministrstvu za javno varnost, in ne uradu za priseljevanje. Kitajskim oblastem pa daje pooblastilo, da lahko pošljejo svoje agente v Švico za do dva tedna ter izprašujejo in odpeljejo svoje državljane, ki v Švici bivajo nezakonito, spet na Kitajsko, poroča portal Al Džazira.

Ti posebni agenti imajo dovoljenje za preiskavo "nezakonitih priseljevanj" v nasprotju z "nelegalnimi priseljevanji". Čeprav Švica ni članica EU-ja, pa je v območju schengena, kar pomeni, da so se kitajski agentje lahko prosto sprehajali tudi po drugih državah članicah.

"Vprašanje je, zakaj je Švica privolila v dvostranski dogovor z državno agencijo, za katero je znano, da izvaja sistematične kršitve človekovih pravic, med temi mučenje, še posebej, ko je to sodelovanje povezano z nadzorom, skrbništvom in repatriacijo posameznikov, za katere obstaja verjetnost, da bodo zlorabljeni," je dejal višji svetovalec iz humanitarne organizacije Safeguard Defenders Michael Caster.

Tajni dogovor

Državi sta dogovor podpisali leta 2015, a ni bil javno objavljen, temveč je bil označen kot "administrativna zadeva", je zapisal švicarski časopis ZZ am Sonntag. Vsebina dogovora, ki je potekla ravno ta teden, ni znana, dokument tudi ni javno dostopen na spletu. Švicarski urad za migracije (SEM) je sicer objavil povezavo na dokument, ki pa se ne odpre s klikom nanj.

Sorodna novica Francoska policija preiskuje izginotje vodje Interpola

Spletna stran Al Džazira je zato pisno naslovila vprašanja na švicarske organe, pristojne za priseljevanje. Ti so jim odgovorili, da dogovor ni tajen in da je "besedilo mogoče dobiti na zahtevo". Predstavnik za odnose z javnostmi Lukas Riedel je dejal, da so odločitev sprejeli v pristojnem uradu v dogovoru s kantoni. Določili so, kdo vse bo seznanjen s kitajsko delegacijo, na podlagi česar bo nato tudi organizirana sama iskalna akcija.

Zasliševanja naj bi potekala na švicarskem uradu

Dolžina obiska kitajskih agentov naj bi bila odvisna od dolžine zasliševanj, ki so potekala na sedežu SEM-a. Riedel je zatrdil, da kitajske oblasti niso prejele informacij "o ogroženih ali preganjanih osebah" in da so predložene informacije zagotovili le za namene identifikacije. "Zagotovili nismo nobenih občutljivih informacij, ki bi lahko ogrozile posameznika." Dodal, je, da čeprav ima Švica interes, da bi se dogovor podaljšal, to ni nujno takoj izvedljivo.

Časopis ZZ am Sontag je poročal, da med deportiranimi niso bili Ujguri ali Tibetanci. Kitajski organi pregona so po podatkih časopisa Švico obiskali leta 2016 in aktivirali dogovor, da so lahko odpeljali 13 ljudi, vsi so bili prosilci za azil.

Nenavadna izginotja

Po poročanju kitajske tiskovne agencije Šinhua so v operaciji na Kitajsko prepeljali 6.000 državljanov od leta 2016, med njimi je bilo 1425 članov Komunistične partije.

Med odmevnejšimi primeri je bil kitajsko-kanadski milijarder Hiao Džianhua, ki je bil leta 2017 ugrabljen iz hotelske sobe v Hongkongu, ter Gui Minhai, švedsko-kitajski publicist, ki je bil odveden iz Tajske leta 2015. Med privedenimi je bil tudi nekdanji vodja Interpola Meng Hongvei, ko je bil na poti iz Francije na Kitajsko leta 2018. Kitajske oblasti so ga letos januarja zaradi prejemanja podkupnine obsodile na 13 let zaporne kazni in ga izključile iz Komunistične partije.

Oblasti v ZDA pa so poročale o več prijavah, ko so posameznike zasledovali in ji silili, naj se vrnejo na Kitajsko.