Tatjana Rojc je s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novoustanovljeno skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilen 10. glas za oblikovanje skupine.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, in pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.

"Pomislila sem na očeta in Pahorja in si rekla, da je v politiki treba biti v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, odgovoren."

Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino vstopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novonastalo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo v strankah sredine, da bi zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppeja Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc, vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.

"Tu v Italiji smo imeli 85.000 mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, odgovor dolgujemo Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila to edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti znotraj te vizije, začasno prestopim v to skupino."

Senatorka Tatjana Rojc ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Po drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki terjajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.

"To se, upam, ne bo več zgodilo. Smo pred težkim obdobjem, kjer bodo državljani imeli potrebo, da jim država stoji ob strani."

Prestop tudi rešitev za interese slovenske narodne skupnosti?

Sorodna novica Bo za rešitev italijanske krize ključna predstavnica slovenske manjšine?

Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novonastalo skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppeju Conteju zaščitila tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi največ možnosti za zmago trenutno imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da bi preprečila vzpon desnice na oblast. To namreč ni neka liberalna desnica, poudarja.

"Predvsem v odnosu do Slovencev gre tu za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila parlamentarcev. Zato si je treba prizadevati, da Demokratska stranka ostane ena izmed protagonistk, kjer lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da prek volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo mogoče."

In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini? V edini slovenski zbirni stranki – stranki Slovenska skupnost – takšnega načina reševanja politične krize v Rimu ne želijo komentirati. Strinjajo pa se, da bi bile predčasne volitve v času pandemije in gospodarske krize vse prej kot dobrodošle. Vlada mora delo čim prej nadaljevati, saj ostajajo predolgo nerešena tudi vprašanja, povezana s slovensko narodno skupnostjo, je prepričan predsednik stranke Slovenska Skupnost Peter Močnik.

"Italijanski politiki so znani po tem, da s fantazijo rešujejo težave. Če to sodi v dinamiko neke stranke, ki ji Rojčeva pripada, prav, a so to ocene, ki jih je težko komentirati."

Ostati brez vlade v teh časih je za državo pogubno, meni Močnik in opozarja tudi na še vedno odprta vprašanja slovenske narodne skupnosti.

"Kar zadeva Slovence, je treba rešiti volilni zakon, zagnati paritetni odbor. Zato naj se to reši, naj se naredi, kar je potrebno, da se kriza reši."

"Vladne krize v Italiji so postale stalnica"

Da so vladne krize postale v Italiji tako rekoč stalnica, pa meni novinar Primorskega dnevnika Peter Verč. V vrtincu bolj ali manj utečenih praks njihovega reševanja se je zdaj znašla tudi slovenska senatorka.

"Na prvo žogo bi rekel, da tu ne gre za pošteno operacijo, saj to posojanje ni nekaj, kar bi javnost lahko opravičevala. Po drugi strani pa gotovo velja, da cilj opravičuje sredstva. Počakajmo s končno oceno. Bomo videli, ali je šlo za hvalevredno potezo ali zgolj za naivnost."

Senatorka Tatjana Rojc zavrača očitke vseh, ki njen prestop primerjajo zgolj s številko na tehtnici političnih iger. Šlo je za premišljeno in odgovorno dejanje, pravi. Od Demokratske stranke pričakuje, da bo njen korak cenila vselej, ko se bo treba zavzeti za pravice Slovencev.

A njihova politična prepričanja so prav tako pisana kot državna, spomni novinar Primorskega dnevnika Peter Verč, prepričan, da usoda Slovencev v Italiji ni odvisna samo od dogajanja v parlamentu.

"Edina slovenska parlamentarka v Rimu ne predstavlja celotne manjšine"

"Prav gotovo drži, da Tatjana Rojc ne predstavlja celotne manjšine, saj je ta razdeljena na več političnih vej. Tu gre za odločitev edine slovenske parlamentarke v Rimu, ki pa je ne gre enačiti z dogajanjem v slovenski manjšini."

Prestop Tatjane Rojc je vzbudil veliko pozornosti tudi v največjih italijanskih medijih. O slovenski književnici in intelektualki iz Trsta so pisali v Repubblici, Giornalu in Corriere della sera. Tolikšne medijske pozornosti do zdaj ni bil deležen noben slovenski predstavnik v Rimu.