Turčija je nasprotovala članstvu Švedske in Finske v zavezništvu Nato zaradi domnevne podpore "teroristom" ter tudi zaradi embarga na izvoz orožja Turčiji in neizpolnjenih zahtevkov za izročitev osumljencev.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v torek s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm in švedsko premierko Magdaleno Andersson ob posredovanju generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga dosegel dogovor za memorandum, ki potrjuje, da bo Turčija na tridnevnem vrhu v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva.
Finska in Švedska sta ob tem privolili v sodelovanje s Turčijo v njenem boju proti Kurdski delavski stranki (PKK), Ljudskim zaščitnim enotam (YPG) in organizaciji v ZDA živečega klerika Fethullaha Gulena. Prepovedali bosta "zbiranje sredstev in dejavnosti za rekrutiranje" kurdskih borcev in se zavezali "preprečevati teroristično propagando proti Turčiji".
Obe državi sta prav tako privolili v odpravo embarga na izvoz orožja v Turčijo, ki sta ga sprejeli po turški vojaški operaciji v Siriji leta 2019.
Bozdag je dejal, da bo Ankara zaprosila za izročitev 12 osumljencev iz Finske in 21 iz Švedske, ki so bodisi člani prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) bodisi domnevni člani skupine pod vodstvom Gullena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Finska in Švedska sporočata, da bosta spoštovali evropska pravila
"Kolikor vem, nam za zdaj niso predložili nobenih zahtevkov," je v Madridu novinarjem dejal finski predsednik Niinistö. "Trenutno nimamo nobenih nerešenih zahtev za izročitev. Obdelali smo 14 od 16 zahtev Turčije, dve odločitvi sta bili blokirani zato, ker tarče niso bile locirane," je novinarjem še dejal finski predsednik. V torek je zatrdil, da bo Finska pri izročitvah še naprej spoštovala evropska pravila.
Tudi švedska premierka Magdalena Andersson je dejala, da bo Stockholm pri izročitvah še naprej spoštoval lokalno in mednarodno pravo. "Vse je odvisno od tega, katere informacije dobimo od Turčije na tem področju," je povedala za Reuters.
Finska in Švedska maja opustili politiko nevtralnosti
Finska in Švedska sta maja zaradi ruske agresije na Ukrajino opustili dolgoletno politiko nevtralnosti in vložili prošnjo za vstop v zavezništvo Nato. Ankara je širitvi sprva nasprotovala in vladama obeh držav očitala, da podpirata teroristične organizacije.
PKK, ki od leta 1984 vodi upor proti turški državi, je opredeljen kot teroristična organizacija v Turčiji, EU-ju in ZDA. Gulena, nekdanjega Erdoganovega zaveznika, Turčija obtožuje načrtovanja spodletelega državnega udara leta 2016.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje