Urad turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je sporočil, da bodo sporazum podpisali že v petek. "Sporazum o izvozu žita, ki je ključnega pomena za svetovno prehransko varnost, bo jutri podpisan v Carigradu pod pokroviteljstvom predsednika Erdogana in generalnega sekretarja ZN-a Guterresa skupaj z ukrajinsko in rusko delegacijo," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin.

Generalni sekretar ZN-a Guterres je že prispel v Turčijo, da bi sprtima stranema pomagal doseči dogovor, ki bo omogočil začetek izvoza žita prek Črnega morja. Sporazum naj bi "slovesno" podpisali v carigrajski palači Dolmabahče ob Bosporski ožini, še navaja AFP.

V prvem krogu pogovorov med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju Turčije in ZN-a pretekli teden je bil pripravljen začetni osnutek sporazuma, ki bo, če bo podpisan, pomagal ublažiti svetovno prehransko krizo, zaradi katere se ljudje v najrevnejših državah sveta že več mesecev spoprijemajo z lakoto.

Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugih žit na svetu, kar je sprožilo strahove pred svetovnim pomanjkanjem hrane. Na ruski izvoz žita sicer odločilno vplivajo zahodne sankcije proti Rusiji, ki so bile uvedene zaradi invazije v Ukrajini.

Ruska vojska znova obstreljevala Harkov

Rusko topništvo je po navedbah guvernerja Olega Sinegubova obstreljevalo drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. V napadih sta bila ubita najmanj dva človeka, 19 jih je bilo ranjenih.

"Prebivalce Harkova prosimo, naj bodo izjemno previdni. Sovražnik na mesto strelja kaotično in brutalno. Ostanite v zakloniščih!" je na družbenih omrežjih pozval Sinegubov.

Predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak je povedal, da je bilo nekaj škode tudi na mošeji v Harkovu, in obtožil Rusijo zaničevalnega odnosa po obisku ruskega predsednika Putina v Iranu ta teden.

V sredo so bili v mestu v topniških napadih ubiti trije ljudje. V Harkov se je pred tem sicer začasno vrnil mir, saj so se ruske sile večinsko umaknile iz tega dela Ukrajine.

V Kramatorsku napad na šolo

V Kramatorsku v Doneškem bazenu na vzhodu Ukrajine, kjer potekajo najhujši spopadi, naj bi ruske sile napadle tudi šolo, ki so jo po besedah ukrajinskih uradnikov uporabljali kot skladišče hrane.

ZDA nimajo obveščevalnih podatkov o morebitnem slabem zdravju Vladimirja Putina

ZDA nimajo podatkov o morebitnem slabem zdravju ruskega predsednika Vladimirja Putina, o čemer kroži več nepotrjenih medijskih novic, je zatrdil vodja ameriške obveščevalne agencije CIA William Burns, ki se je pošalil, da je Putin še preveč zdrav.

"Veliko govoric kroži o zdravju predsednika Putina in lahko rečemo, da je popolnoma preveč zdrav," je dejal Burns na varnostni konferenci v ameriškem letovišču Aspen, kjer je po smehu med prisotnimi udeleženci dodal, da to ni uradna ocena obveščevalcev.

Burns je od leta 2005 do 2008 deloval kot ameriški veleposlanik v Moskvi in – kot pravi – Putina spremlja in opazuje že več kot dve desetletji. Ruskega predsednika je označil za zagovornika nadzora, ustrahovanja in obračunavanja, njegova stališča pa so se v zadnjem desetletju še zaostrila, potem ko se je skrčil njegov krog svetovalcev.

"Verjame, da mu je kot ruskemu voditelju usojeno obnoviti Rusijo kot veliko silo. Prepričan je, da je ključ do tega prek ponovnega oblikovanja vplivne sfere v soseščini Rusije, tega pa ne more storiti brez nadzora Ukrajine," ocenjuje Burns, ki je lani novembra obiskal Moskvo, kjer je predstavil ameriške obveščevalne podatke o kopičenju ruskih sil na mejah z Ukrajino in jih opozoril na posledice vojaškega posredovanja.

Po Burnsovih besedah je Moskvo takrat zapustil še bolj zaskrbljen. Za Putinove načrte je dejal, da so temeljili na zelo napačnih predpostavkah in na nekaterih resničnih iluzijah, še posebej glede pripravljenosti Ukrajine na upor. "Putin res verjame svoji retoriki. Večkrat sem ga slišal zasebno govoriti, da Ukrajina ni prava država. No, prave države se upirajo. In to so storili Ukrajinci," pravi Burns.

Veliko žrtev na obeh straneh

Burns je še povedal, da je po ameriških ocenah v Ukrajini do zdaj umrlo približno 15.000 ruskih vojakov, še 45.000 pa jih je mogoče ranjenih. Ob tem je dodal, da je tudi ukrajinska stran utrpela velike izgube v svojih vrstah.

Smrtne žrtve med ruskimi vojaki so tudi v miru državna skrivnost in med vojno v Ukrajini je Moskva doslej samo enkrat postregla s številkami, ko je mesec dni po začetku vojaške agresije sporočila, da je bilo ubitih 1351 vojakov. Kijev po drugi strani pravi, da vsak dan pade od 100 do 200 ukrajinskih vojakov.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v sredo oznanil, da geografski cilji "posebne vojaške operacije" v Ukrajini niso več omejeni samo na samooklicani republiki Doneck in Lugansk, temveč vključujejo "številna druga ozemlja". Omenjeni cilji ruskih sil se bodo razširili, a le če bo Zahod Ukrajini dobavil orožje dolgega dosega.

Ravno dobava orožja zahodnih držav je spremenila fokus vojaških operacij iz Doneškega in Luganskega bazena na južni del Ukrajine, ki je deloma pod nadzorom ruskih sil.

Lukašenko svari pred jedrsko vojno

Ukrajina, Rusija in Zahod se morajo dogovoriti o zaustavitvi vojne v Ukrajini, da bi se izognili nevarnosti jedrske vojne, je danes v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko.

"Če vas Rusija ne bi prehitela, bi se članice Nata organizirale in Rusiji zadale udarec," je dejal beloruski predsednik in oblasti v Kijevu pozval, naj sedejo za pogajalsko mizo. Po njegovi oceni se vojna v tem trenutku "lahko konča pod bolj sprejemljivimi pogoji za Ukrajino", pri čemer pa bi po mnenju Lukašenka morala Ukrajina sprejeti izgubo regij, ki jih je zasedla ruska vojska.

Glede Belorusije je Lukašenko zatrdil, da "ni diktator", a je priznal, da je njegov režim avtoritaren. Po njegovem mnenju sicer v Belorusiji ni političnih zapornikov.