Zelenski ni razkril vseh podrobnosti domnevne zarote in tudi ni vpletenosti neposredno obtožil ruske vlade, se pa je na tiskovni konferenci na dolgo razgovoril o grožnji ruskega vojaškega stopnjevanja in dejal, da bo Ukrajina nanjo pripravljena.

Kremelj je hitro zanikal vsakršno vlogo v domnevnem načrtu za državni udar, češ da nikakor ne mislijo sodelovati v takih dejanjih. "Rusija nima nobenih načrtov, da bi se vpletla v to, in Rusija takih stvari nikdar ne počne," je vsakršna namigovanja ovrgel tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija ob meji z Ukrajino krepi svoje sile, Kijev, ZDA in Nato pa so v zadnjih dneh izrazili zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada, kar je Kremelj zavrnil, češ da gre za napačne predstave in zganjanje histerije.

"Spoprijemamo se z izzivi – ne le od Rusije in morebitnega stopnjevanja, ampak tudi z velikimi internimi izzivi. Prejel sem informacije, da se bo 1. oz. 2. decembra v naši državi zgodil državni udar," je dejal Zelenski, ki je ob tem dodal, da ima Ukrajina zvočne dokaze, da se pripravlja državni udar.

Stopnjevanje napetosti

Moskva in Kijev se medsebojno obtožujeta zaradi naraščajočih napetosti v zadnjih tednih, s tem pa se poraja strah pred vnovičnim izbruhom nasilja med Ukrajino in proruskimi separatisti. "Imamo poln nadzor nad svojimi mejami in smo popolnoma pripravljeni na kakršno koli stopnjevanje," je povedal Zelenski.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe je prejšnji teden za časopis Military Times povedal, da ima Rusija ob ukrajinski meji nameščenih več kot 92.000 vojakov in se konec januarja oz. do začetka februarja pripravlja na napad. Ukrajina, ki si želi vstopiti v Nato, je letos prejela od ZDA večje pošiljke streliva in raket, kar je močno razburilo Moskvo.

Zelenski je še povedal, da bo njegov vodja kabineta Andrij Jermak v kratkem govoril z ruskimi predstavniki glede razmer med državama.

Stoltenberg znova svari Rusijo

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je danes v Bruslju znova posvaril Rusijo pred posledicami v primeru uporabe vojaške sile proti Ukrajini.

Vnovič je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi neobičajnega, neizzvanega in nepojasnjenega kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini, ki krepi napetosti in tvega napačna tolmačenja. Rusija po besedah generalnega sekretarja sile ob in v Ukrajini kopiči že drugič letos, vključno s tanki, topništvom, oklepnimi enotami, sistemi za elektronsko bojevanje in brezpilotnimi letali ter tudi vojaki v bojni pripravljenosti.

Ob tem je Stoltenberg Moskvo znova pozval k preglednosti in umiritvi razmer ter ponovil, da pristop zavezništva ostaja nespremenjen – še naprej bodo krepili obrambo in odvračanje, obenem pa ostali pripravljeni na dialog.

Čeprav Ukrajina ni članica Nata in tako sprožitev petega člena o skupni obrambi ni mogoča, pa je Stoltenberg izpostavil, da bo zavezništvo posredovalo jasno sporočilo Rusiji, da bo branilo in zavarovalo vse zaveznice.