Ameriški časopis se pri poročanju sklicuje na neimenovane ameriške uradnike, ki so pregledali obveščevalne podatke in pravijo, da bi za eksploziji lahko bila odgovorna proukrajinska skupina, ki so jo sestavljali ukrajinski ali ruski državljani.

Po poročanju New York Timesa ni dokazov, da bi bili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ali njegovi najvišji podrejeni vpleteni, pa tudi ne, da so storilci delovali po navodilih predstavnikov ukrajinskih oblasti.

"Čeprav rad zbiram zabavne teorije zarote o ukrajinski vladi, moram povedati, da Ukrajina nima ničesar opraviti z nesrečo v Baltskem morju in nima nobenih informacij o proukrajinskih sabotažnih skupinah," se je na navedbe časopisa odzval Mihajlo Podoljak, svetovalec Zelenskega. Dejal je, da Kijev ni imel nobenih informacij o tem, kaj se je zgodilo.

Rusija, ki vztraja, da so za incidente odgovorne ZDA, je navedbe časopisa že zavrnila. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je opozorila, da takšne informacije širijo tisti, "ki nočejo opraviti preiskave v pravnem okviru in poskušajo na vsak način preusmeriti pozornost javnosti".

Ponovila je, da za incidentom stojijo ZDA, in se pri tem oprla na ugotovitve ameriškega raziskovalnega novinarja Seymourja Hersha, ki je s sklicevanjem na zaupne vire poročal, da je ameriška mornarica Norveški med Natovo vajo pomagala namestiti razstrelivo na plinovode in ga nato daljinsko sprožila.

Tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je bil cilj časopisa New York Times preusmeriti pozornost javnosti, in navedbe označil za dobro usklajeno medijsko kampanjo. "Celotna zgodba ni samo čudna. Diši po pošastnem zločinu," je opozoril in hkrati ponovil, da je Rusiji še vedno onemogočeno sodelovanje v preiskavah.

Natančen vzrok eksplozij na plinovodih 26. septembra lani ni znan, splošno pa velja, da je šlo za napad. Rusija je za eksploziji okrivila Zahod in pozvala Varnostni svet ZN-a, naj izvede neodvisno preiskavo dogodka.

Nato in zahodni voditelji sicer niso neposredno obtožili Rusije za napad, je pa EU v preteklosti sporočil, da Rusija svoje plinovode uporablja kot orožje proti Zahodu.

V napadu uporabljena poljska jahta?

Nemški preiskovalci, ki raziskujejo okoliščine eksplozij, so januarja sicer pregledali jahto, na kateri so odkrili sledi razstreliva in je domnevno prevažala razstrelivo, uporabljeno v incidentu, je sporočilo zvezno tožilstvo. Ob tem je dodalo, da še vedno niso ugotovili identitete storilcev in njihovega nagiba.

Nemško tožilstvo je potrdilo, da so na jahti našli sledi razstreliva in da trenutno poteka analiza vseh zaseženih predmetov. Preiskavo so izvedli zaradi "suma, da bi lahko bila ladja uporabljena za prevoz eksplozivnih naprav, ki so 26. septembra lani eksplodirale na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju", so pojasnili.

Po navedbah nemških medijev je jahta 6. septembra lani odplula iz severnonemškega pristanišča Rostock, naslednji dan pa so jo našli na danskem otoku Christianso v Baltskem morju. Jahto naj bi najelo podjetje v lasti dveh Ukrajincev s sedežem na Poljskem, upravljala pa naj bi jo šestčlanska posadka, ki jo je sestavljalo pet moških in ena ženska.

Incident preiskujejo nemške, danske in švedske oblasti. V napadu naj bi bilo uničenih najmanj 50 metrov plinovodov, po katerih je ruski zemeljski plin prihajal v Nemčijo.

Moskva, ki poziva k neodvisni preiskavi, se pritožuje, da ji ne dovolijo sodelovati v preiskavah, ki potekajo. Rusija je sicer večinski lastnik prizadetih plinovodov.

Disable checkingPremium suggestions