V njih mladi v pol leta trajajočih semestrih spoznavajo življenje v skupnosti, razvijajo dialog, poglabljajo izbrane predmete in širijo obzorja. Brez ocen, a z obvezno navzočnostjo. Z ljudskimi visokimi šolami, ki jih v velikem deležu krije država, so v preteklosti na Danskem načrtno spodbujali uravnotežen razvoj celotne države.

Tovrstne šole so danska posebnost, ki obstaja vzporedno s siceršnjim formalnim izobraževalnim sistemom. So civilnodružbene ustanove, ki so – razen redkih – brez kakršnega koli religijskega ali podobnega predznaka, na neki način bi lahko rekli, da jih vodijo demokratične vrednote. Šole so lahko majhne s samo nekaj deset učenci ali pa velike z več sto. Njihov koncept izvira iz idej Nikolaja Frederika Severina Grundtviga, ki je bil danski teolog, filozof, zgodovinar in pedagog in eden od najvplivnejših posameznikov v okviru danske zgodovine.

Vstop v odraslost v zavetju skupnosti

Kraj Humlebæk, kjer sicer domuje tudi slavni muzej sodobne umetnosti Louisiana, leži kakih 30 kilometrov severno iz Københavna. Ob gruči kmetijskih poslopij stoji graščina, v kateri ima svoje prostore ljudska visoka šola Krogerup. Ta semester nudi dom približno 120 študentom, starim 18 let in več. Imajo srečo, da so bili izbrani, saj na mesto na tej šoli, ki velja za eno od bolj priljubljenih v državi, čakajo številni njihovi sovrstniki.

Mladi v šoli živijo v skupnosti, kar pomeni, da ob učnem predmetniku skrbijo tudi za pomoč v kuhinji, čistijo in podobno. Z življenjem v skupnosti se učijo poslušati in upoštevati drugo mnenje in delovati kot enakovreden član skupine, je povedal eden od študentov. Dan začenjajo s poslušanjem pripovedi drug drugega, skupaj prepevajo, ob siceršnjih šolskih obveznostih pa njihov urnik sestoji tudi iz kopice priložnosti za druženje v najrazličnejših interesnih skupinah.

Mladi tak šolski model cenijo, tudi zato, ker je v ospredju širjenje obzorij. Vsak dan med tednom obiskujejo različne predmete, pri tem pa se dvema izbranima tri dni v tednu izdatno posvečajo. Na šoli, ki smo jo obiskali, so v ospredju novinarstvo, fotografija, dokumentarni film, ekologija, politična misel in aktualne krize v svetu.

Gre za kraj, kjer številni odrastejo, in prav beseda formativnost je tista, ki jo v opisu osnovnega poslanstva tovrstnih šol poudari ena od učiteljic na šoli, Laura Grønbæk. Na šoli poučuje novinarstvo, ob šoli tudi živi in pravi, da je njeno družinsko življenje prepleteno z dogajanjem v šoli. "Študenti si urnik oblikujejo po svoje, a je navzočnost obvezna, tudi zaradi moralne dolžnosti do učiteljev, ki se pripravimo nanj." Pouk, ki je obvezen, poteka v obliki razprav, seminarskega dela, ob čemer se od formalnega izobraževalnega sistema v državi razlikujejo tudi po tem, da nimajo ocen.

Ljudske visoke šole dvignile kulturno in demokratično zavest Dancev

Šola Krogerup bo sicer prihodnje leto praznovala 80 let. Zgradili so jo po koncu druge svetovne vojne zato, da se takšna vojna grozota ne bi več ponovila. Šola je ena od skoraj 90 podobnih ustanov po vsej Danski, sam sistem ljudskih visokih šol pa je star že približno 200 let, pove ravnatelj Rasmus Meyer. Kot pojasni, so tovrstne ljudske visoke šole ustanavljali iz več razlogov. Z njimi so želeli premostiti prepad med mesti in podeželjem in temu razvojno pomagati.

Sistem danskih visokih šol je bil v času, ko je Danska izgubljala velik del svoje ozemeljske celovitosti, tudi v pomoč pri krepitvi kulturne identitete Dancev. Hkrati pa so bile te šole po besedah Rasmusa Meyerja pomembne tudi za širjenje demokratičnih vrednot med ljudmi. "Veliko političnih in civilnodružbenih voditeljev je šlo skozi ta sistem, v teh ustanovah so se učili dialoga in vrednot dela za dobro skupnosti, prav zato jim javnost tudi zaupa."

Ljudske visoke šole na Danskem v dveh tretjinah krije država, tretjino šolnine pa morajo udeleženci zagotoviti sami. To je v državi precejšen predmet spotike, saj dostop do njih ni pravičen do mladih s slabšim ekonomskim ozadjem, razlaga Laura Grønbæk.

S sproščenim, a etičnim odnosom do znanja o sebi in svetu

Šola je bila med našim obiskom sredi popoldanskih dejavnosti. V eni od učilnic so se posvečali portretni fotografiji, v drugi so se pripravljali na vajo šolske glasbene skupine, zelo priljubljena je tudi delavnica lončarstva, na kateri so barvali že oblikovano lončenino. Ustavili smo se tudi v preddverju, ki je vsako jutro osrednji prostor druženja, tedensko pa tam gostijo vidne posameznike iz danske družbe. Pretekli teden jih je tako na debatnem večeru obiskal danski minister za pravosodje Peter Hummelgaard. Na šoli je z izjemo enega dne ob koncu tedna prepovedano uživanje alkohola.

Če pri nas večina mladih na študij oziroma v poklic napreduje takoj po končani srednji šoli, si radi na Danskem vzamejo prosto leto ali dve. Za potovanje, delo ali pa semester preživijo v tovrstnih šolah, razlaga Laura Grønbæk. "Pravzaprav je to zelo razširjeno. To so storili moji starši, tudi sama sem si vzela dve prosti leti in tudi moja hči bo najbrž storila podobno. Prosto leto je namenjeno temu, da se najdeš in razširiš obzorja," doda.

In kako merijo svoj uspeh? "Merilo uspeha naše šole je sreča posameznika, v smislu, da se bolje poznajo, se bolj zavedajo sebe v družbi drugih in za to prevzemajo tudi odgovornost. Želimo si, da študenti šolo zapuščajo malenkost bolj zaljubljeni v življenje, zavedajoč se, da je življenje darilo in da imamo za to darilo odgovornost do družbe, katere del smo."