Iz mesta Nantes so poročali o spopadih med protestniki in policisti ter požigu bančne poslovalnice, o nemirih so poročali tudi iz mesta Rennes. V Parizu so člani sindikatov s hojo po železniški progi zaprli eno večjih pariških železniških postaj Gare de Lyon. Po podatkih sindikata CGT se je protesta v Parizu udeležilo približno 450.000 ljudi.

Protestnim pohodom, ki so jih organizirali sindikati, so se pridružili tudi dijaki in študenti. Proteste so znova pospremile stavke, tudi na državni železnici SNCF, zato je bil železniški promet zelo oviran. Uprava za civilno letalstvo pa je pozvala letalske družbe, naj zaradi stavke kontrolorjev zračnega prometa odpovejo del svojih poletov v četrtek in petek, zlasti na letališču Paris-Orly. Motena je bila tudi oskrba z gorivom v nekaterih francoskih pokrajinah.

Notranji minister Gerald Darmanin je napovedal, da bo danes za red skrbelo 13.000 pripadnikov varnostnih sil, od tega samo 5500 v Parizu. Rekordno število varnostnih sil je utemeljil z "velikim tveganjem za javni red". V prestolnici pa je policija pozvala lastnike trgovin na poti protestnikov, naj jih zaprejo.

V Parizu so si medtem prebivalci nekoliko oddahnili, saj je sindikat CGT po več kot treh tednih od srede napovedal začasno ustavitev stavke smetarjev, da bi lahko odpeljali smeti. Na ulicah prestolnice se je namreč nabralo že več kot 7000 ton smeti, zato so mestne oblasti smeti začeli odvažati kar z bagri.

Vlada zavrnila zahtevo sindikatov

Francoska vlada je pred današnjimi protesti zavrnila novo zahtevo sindikatov po začasni ustavitvi pokojninske reforme in ponovnem razmisleku. Kot so sporočili iz vlade, so se pripravljeni pogovarjati s sindikati, a glede drugih področij, pri pokojninski reformi pa bodo še naprej vztrajali. Vladni odgovor je razjezil sindikate, ki so sporočili, da mora vlada najti pot iz krize.

"Predlagali smo izhod ... in nevzdržno je, da nas spet ovirajo," je na začetku shoda v Parizu povedal vodja sindikata CFDT Laurent Berger.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v obeh svojih predsedniških kampanjah obljubil izvedbo pokojninske reforme, vztraja, da so potrebne spremembe za vzdržnost javnih financ. Sindikati in opozicijske stranke pravijo, da obstajajo tudi drugi načini za to.

Že sredine januarja milijone ljudi protestira in stavka proti sporni reformi. Protesti so se še okrepili, potem ko je vlada uporabila posebna pooblastila, da je sprejela pokojninski zakon brez glasovanja v parlamentu.

Pretekli četrtek so bili protesti najnasilnejši doslej, saj je v prestolnici prišlo do uličnih spopadov, anarhisti "Black Bloc" so razbijali izložbe trgovin, rušili avtobusne postaje in oropali restavracijo McDonald's, v Bordeauxu pa je bila v požaru poškodovana mestna hiša. Protestniki in organizacije za človekove pravice, tudi Svet Evrope, so policiste kritizirali zaradi čezmerne uporabe sile.

S pokojninsko reformo se upokojitvena starost z 62 zvišuje na 64 let, obenem pa se podaljšuje čas vplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Vlada pojasnjuje, da je reforma nujna, če hočejo preprečiti velik primanjkljaj v pokojninski blagajni čez nekaj let.