Litovski zunanji minister Landsbergis je opozoril, da Lukašenko krizo s prebežniki izkorišča kot hibridno orožje, s katerim želi vplivati na Evropsko unijo, da omili ali spremeni svojo politiko do Belorusije.

Litovski zunanji minister je EU pozval k sprejetju 5. svežnja ukrepov proti Minsku zaradi domnevno načrtovanega beloruskega spuščanja prebežnikov čez skupno mejo. Doslej naj bi jih bilo približno 1600, Litva pa je posledično tudi omejila pravice prosilcev za azil in začela nameščati rezilno žico na velikem delu 679 kilometrov dolge skupne meje z Belorusijo.

Opazovalce je presenetilo ponovno srečanje Lukašenka z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom 13. julija v Sankt Peterburgu, neuradno je slišati, da naj bi se pogovarjala tudi o prebežniški krizi, domnevno kolektivni zaroti Zahoda, zlasti pa o nujni ruski finančni pomoči. Tudi sicer je na dlani, da brez podpore Kremlja Lukašenko ne more obstati.

"Zato mislim, da če bo Moskva še dolgo vztrajala pri podpori Lukašenku, se zna to obrniti in bo v tem primeru Kremelj izgubil še tistih nekaj pozicij, ki jih ima v Belorusiji, in to zna biti nevarno," pravi analitik Denis Mancevič.

Lukašenko močno odvisen od Moskve

Neposredno po 9. avgustu, po lanskih predsedniških volitvah, so beloruska mesta preplavili množični protesti. Lukašenkov režim je obračunal z opozicijo, ki je bodisi v tujini bodisi zaprta, proteste pa je nasilno zatrl.

"Množičnih protestov, s katerimi je opozicija avtoritarnega voditelja Lukašenka skušala prisiliti k pogajanjem, letos še ni bilo in tudi nič ne kaže, da bi lahko ti v kratkem bili, k pogajanjem bi ga pravzaprav lahko prisilila samo Moskva, ki pa ga še vedno podpira, in to je pravzaprav ključni razlog, da je Lukašenko, ki je, tudi zaradi zahodnih sankcij, od Moskve vse bolj odvisen, še vedno na oblasti," poroča moskovska dopisnica RTV Slovenije Vlasta Jeseničnik.

Čeprav se Lukašenku čas izteka, se je v letu po volitvah pri oklepanju oblasti za vsako ceno pokazal za trdoživega avtokrata, ki brezmejno prezira sodržavljane.