Po požigu štirih Teslinih avtomobilov sredi marca v Berlinu je pretekli konec tedna na dvorišču avtohiše v Verderju v Spodnji Saški zgorelo še sedem avtomobilov.

Požig tudi tokrat ni izključen, ker se je zgodil na prvi dan večje protestne akcije proti Tesli in Elonu Musku. "Musk s svojimi milijardami skuša uničiti demokracijo, kar je nesprejemljivo. Prav tako ni sprejemljiva njegova podpora skrajno desnim populistom v AFD-ju," je dejala protestnica v Brandenburgu Sarah Walther.

Prav Alternativa za Nemčijo je bila nekoč največja nasprotnica gradnje Tesline tovarne v Grüneheideju pri Berlinu. Proti širitvi tovarne protestirajo okoljski aktivisti. Ti so svoje akcije preselili tudi v Tesline razstavne salone. Opozarjajo na Muskovo vpletenost v odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki med drugim odreja deportacije.

In odziv Elona Muska? Trdi, da so protestniki plačani in da se bojijo, da bi si morali najti pravo službo.

Januarja je medletna prodaja Teslinih vozil v Nemčiji upadla za 60, februarja pa za 76 odstotkov.

Poleg tega je Tesla v nenehnem sporu z največjim sindikatom v Nemčiji. Sindikat IG Metall trdi, da podjetje od zaposlenih, ki se vrnejo z bolniške odsotnosti, zahteva razkritje diagnoze, v posameznih primerih pa jim ne izplača plače.

Tesla se brani, da lahko zahteva dokaze v primeru dvoma o neupravičeni odsotnosti. Spopada pa se še z usodnejšo težavo. Zdaj tudi nemški zvezni urad za promet preiskuje vzrok nesreč, ki se dogajajo zaradi nenadnega zaviranja ali pospeševanja Teslinih vozil ob vklopljeni funkciji Autopilot. Na podjetje se je usulo na tisoče pritožb in tožb z vsega sveta.