Minimalno plačo so predlagali sindikati in levičarske stranke. Predlog je bil pred zadnjim glasovanjem na referendumu dvakrat zavrnjen, v letih 2011 in 2014. Foto: EPA
Minimalno plačo so predlagali sindikati in levičarske stranke. Predlog je bil pred zadnjim glasovanjem na referendumu dvakrat zavrnjen, v letih 2011 in 2014. Foto: EPA

V kantonu so v nedeljo volivci in volivke presenetljivo izglasovali uvedbo minimalne plače, kar so predlagali sindikati in levičarske stranke. Pred tem je bil predlog zavrnjen v letih 2011 in 2014. Ukrep je podprlo 58 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, začel pa bo veljati 17. oktobra. Kanton Ženeva ima okoli pol milijona prebivalcev.

Minimalna urna postavka bo 23 frankov, okoli 21 evrov, več kot dvakrat toliko kot v sosednji Franciji. Zagotovljena minimalna mesečna plača za 41-urni tedenski delovnik pa bo 4086 frankov oziroma skoraj 3800 evrov, poroča Guardian.

Francoska televizija France 3 je poročala, da je bil ukrep sprejet, potem ko je pandemija močno prizadela Ženevo, mesto, odvisno od turizma in obiskovalcev iz poslovnega sveta.

V švicarski laburistični stranki minimalno plačo označujejo za "osnovno zahtevo pravičnosti in ključen ukrep proti prekarnosti". Trditve nasprotnikov, da bo minimalna plača povzročala ukinitve delovnih mest in povečala brezposelnost, so označili za "neutemeljene".

Sindikati in levičarski politiki so poudarjali visoke stroške življenja v Ženevi, ki velja za drugo oziroma tretje najdražje mesto svetu.

Uvedba minimalne plače naj bi koristila predvsem 30.000 nizko plačanim delavcem, od katerih dve tretjini zasedajo ženske. Največji "zmagovalci" pa naj bi bili delavci, ki delajo v Ženevi, a živijo v Franciji; teh je 300.000. V Franciji je za 35-urni tedenski delovnik predvidena najnižja plača 1539 evrov.

Plače v Švici lahko (ali pa ne) regulirajo oblasti v 26 kantonih. V dveh, Jura in Neuchatel, so že uvedli minimalno urno postavko v višini 20 frankov (18,55 evra), drugje po državi pa takšnega ukrepa niso uvedli.