Za prihodnje dni so poleti v Erevan v Armeniji, Carigrad v Turčiji in Beograd v Srbiji v celoti razprodani. Za polet v Dubaj je treba odšteti več kot 3600 evrov. Za primerjavo: pred ofenzivo je letalska vozovnica za Dubaj stala približno 300 evrov.

Število poletov v tujino je izjemno upadlo, potem ko so evropske in številne druge države prekinile letalske povezave z Rusijo in zaprle svoj zračni prostor za ruska letala, sta v ospredju železniški in cestni promet.

Dodatni vlaki za Ruse

Finske železnice morajo zaradi povpraševanja povečati število povezav z ruskim mestom Sankt Peterburg, saj vse več Rusov zapušča svojo domovino. Na Finsko jih je prispelo že več tisoč. "V prihodnjih dneh bomo poskušali omogočiti več voženj," je dejal predstavnik finskih železnic in dodal, da so vlaki v drugo smer praktično prazni.

Poleg hitrih vlakov so polni tudi avtobusi, ki povezujejo rusko metropolo s Helsinki. Številni se namreč bojijo, da bi lahko v Rusiji uvedli vojno stanje in zaprli meje.

Kot napovedujejo današnje informacije, bo Rusijo v prihodnje še težje zapustiti. Aeroflot je namreč danes sporočil, da bo od 8. marca dalje prekinil vse letalske povezave s tujino, z izjemo Belorusije. Ruska državna uprava za letalstvo je danes tudi priporočila, da ruska letala s tujim osebjem prekinejo prevoze oseb in tovora iz Rusije s 6. marcem in polete v Rusijo z 8. marcem.

Ruska centralna banka pa je po današnjem poročanju časopisa Kommersant omejila znesek, ki ga lahko Rusi pošljejo v tujino sorodnikom, 5000 dolarjev mesečno.

"Vzeli so mi prihodnost"

Aleksej Trubecki, ki v Moskvi vodi šolo za učenje angleščine, je vedel, da bo odšel v tujino, takoj ko je na jutro prvega dneva ruskih napadov na Ukrajino prijel v roke telefon in prebral, kaj se dogaja. "Jasno mi je bilo, da bo ta grozljiva invazija za vedno spremenila Rusijo. Upam, da se bom lahko vrnil v domovino, ki jo imam rad, toda popolnoma nejasno je, kaj se bo zgodilo zdaj. Moja prihodnost mi je odvzeta, država ne bo ista." Še isti dan je kupil letalsko vozovnico za Šrilanko, njegovo zgodbo povzema Guardian.

Številni Rusi se bojijo posledic ostrih sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedle evropske in številne druge države. Rubelj je že izgubil tretjino svoje vrednosti, cene se višajo, številna podjetja so že zaprla ali še bodo svoje trgovine v Rusiji in ukinila poslovanje v njej. Številni Rusi so se tudi bali, da bodo v petek oblasti razglasile vojno stanje, a se to ni zgodilo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pravi, da se to ne bo zgodilo.

Analiza iskalnih pojmov na Googlu je pretekli teden pokazala močan porast iskanj v povezavi z izseljevanjem, hkrati so bili ustanovljeni številni računi na Telegramu, kjer Rusi razpravljajo, kako zapustiti državo.

Andrej Kolesnikov, predavatelj na Carnegie Endowment, ocenjuje, da lahko Rusija pričakuje eksodus izobražene delovne sile, številni bodo po njegovem mnenju ocenili, da zanje v Rusiji ni prihodnosti. "Ta eksodus pa bo pomenil nazadovanje naroda. Država nima zelo velikega bazena talentiranih ljudi. Brez njih se Rusija ne bo mogla sama razvijati."

Znanstveniki: Vojna bo privedla le do popolne izgube naše države

Med tistimi, ki so javno izrazili nasprotovanje Putinovi vojni v Ukrajini, je tudi skoraj 7000 ruskih znanstvenikov, matematikov in akademikov, ki so v četrtek podpisali odprto pismo, ki so ga naslovili na Putina. Rusija se je zaradi invazije znašla v mednarodni izolaciji, brez možnosti poglobljene znanstvene izmenjave ali sodelovanja z znanstveniki v drugih državah. "Prepričani smo, da noben geopolitični interes ne more upravičiti smrti in prelivanja krvi, vojna pa bo privedla le do popolne izgube naše države," so posvarili znanstveniki, ki zaradi podpisa odprtega pisma tvegajo denarno ali zaporno kazen.

BBC je obiskal finski mejni prehod v kraju Vaalimaa, ki je približno 200 kilometrov vzhodno od Helsinkov. Iz Rusije prihajajo kolone avtobusov in avtomobilov. Ena od mladih Rusinj, ki odhaja na Zahod, je imela srečo, da je vizum za EU dobila še pred uvedbo sankcij. "Ljudje v Ukrajini so naši ljudje, to je naša družina. Ne bi jih smeli pobijati." Kot pravi, se v Rusijo ne bo vrnila, dokler je na oblasti zdajšnja vlada, večina Rusov si ne želi te vojne, toda če se uprejo Putinu, tvegajo zaporno kazen. Številni Rusi vojni ostro nasprotujejo. Kot smo poročali, so ruske oblasti zaradi udeležbe na shodih proti vojni prijele že več kot 7000 ljudi.

Vrste pred trgovinami tujih podjetij

Ker se vse več tujih podjetij odloča za zaprtje poslovanja v Rusiji, številni Rusi v teh dneh hitijo z nakupi. Negotova prihodnost, ki jo bodo krojile visoka inflacija, gospodarske sankcije in še bolj omejen uvoz tujih dobrin, skrbi vse več ruskih državljanov, ki zato v teh dneh množično nakupujejo. Pred Ikeo blizu Moskve so bile ta teden dolge vrste kupcev, podobno je bilo drugod po državi. "Nakupe, ki sem jih načrtovala za april, sem opravila danes, kupila pa sem tudi stvari za prijateljico iz Voroneža," je za Reuters povedala Viktorija Vološina iz Rostova, 217 kilometrov iz Moskve.

"Ura, ki sem jo hotel kupiti, zdaj stane okoli 100.000 rubljev, prejšnji teden pa je stala okoli 40.000 rubljev (op. to je približno 300 evrov)," je dvig cen na praktičnem primeru opisal Moskovčan Dimitrij.

Čeprav po poročanju medijev med ljudmi ni panike, bo imel padec vrednosti rublja in dvig ključne obrestne mere velik vpliv na potrošnike in posojilojemalce.

Razlitje posledic sankcij proti peščici na vse

Oxford Economics je napovedal, da se bo na letni ravni domače povpraševanje v Rusiji zmanjšalo za 11 odstotkov, brezposelnost pa naj bi se leta 2023 zvišala za 1,9 odstotne točke. Zach Witlin, analitik v podjetju Eurasia Group, ocenjuje, da ruski potrošniki, ki sicer niso neposredna tarča sankcij, že čutijo posledice uvedbe, in sicer zaradi dviga cen dobrin in težav s spletnim plačevanjem.

Čeprav so sankcije uvedene le proti peščici ruskih podjetij, se bo njihov učinek razlil, pravi Matt Townsend (Allen & Overy) in ob tem dodaja, da je to razlog, zakaj so sankcije zelo učinkovit način za izolacijo države.

V JP Morgan so napovedali, da bo imela uvedba sankcij takojšen učinek na rusko gospodarstvo, in sicer naj bi se v drugem četrtletju ruski BDP zmanjšal za 35 odstotkov, v letošnjem letu pa za 7 odstotkov. Ob tem opominjajo, da bo naraščajoča politična in gospodarska izolacija okrnila rast v prihodnjih letih, sploh če bo imela Rusija omejen dostop do tehnologij, ki jih potrebuje v industrijah z najvišjo dodano vrednostjo.