Van der Bellen in njegova gostiteljica Kolinda Grabar-Kitarović sta soglašala, da so odnosi med državama "izvrstni", v ospredju novinarskega zanimanja pa je bilo, kako spor o meji, ki ga imata Hrvaška in Slovenija, vpliva na druge države Zahodnega Balkana, ki imajo še večja medsebojna odprta vprašanja, EU pa se jim predstavlja kot "korenček", ki bo pomagal rešiti njihove medsebojne spore.

Van der Bellen je odgovoril, da je bilo vedno stališče Avstrije, da bi bila arbitraža ustrezna rešitev za to vprašanje, in da meni, da bi bilo na podlagi arbitražnega postopka kmalu lahko sklenjeno soglasje med Hrvaško in Slovenijo. Ob tem je dodal, da je treba vztrajati, da se spori med državami urejajo, preden postanejo članice EU-ja.

Grabar-Kitarovićeva je dejala, da imata obe državi odgovornost za ureditev spora o meji, ki po njenem mnenju ne določa odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Spomnila je, da urejanje dvostranskega spora o meji ni bilo del hrvaških pogajanj o članstvu v EU-ju, a sta državi ob pomoči Evropske komisije dosegli arbitražni sporazum.

Ob tem je znova ponovila, da je arbitražni postopek za Hrvaško "nepovratno kompromitiran" in da za Hrvaško izidi arbitraže "ne obstajajo". Kot je poudarila, takšno stališče ne pomeni, da si Hrvaška ne želi reševanja spora o meji, a je dodala, da spor "nima posebnih posledic, razen na ljudi, ki živijo ob meji". Meni, da je ljudem ob meji treba olajšati življenje z maloobmejnimi sporazumi.

Kmalu vstop Hrvaške v schengen?
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Slovenija onemogočala vstop Hrvaške v schengensko območje zaradi zavračanja uveljavitve arbitražne odločbe, je Grabar-Kitarovićeva odgovorila, da upa, da Slovenija ne bo uveljavila te pravice oz. mehanizma samo zato, da bi to izkoristila kot dodatno težo na svoji strani za reševanje vprašanja meje na način, na katerega si to Slovenija želi. Znova je izrazila prepričanje, da je rešitev spora o meji mogoče doseči na podlagi dvostranskega sporazuma.

Meni, da je v interesu EU-ja in Slovenije, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje zaradi vseh varnostnih izzivov, pričakuje pa tudi, da bo Hrvaška do konca leta izpolnila tehnična merila za članstvo.

Ni želela ugibati, kako bo v primeru spora ravnala nova slovenska vlada, a pričakuje, da ne bo izsiljevanja rešitev, ki ne bodo posledica dogovorov in kompromisov.

Van der Bellen se bo v torek srečal tudi s predsednikoma hrvaške vlade in sabora Andrejem Plenkovićem in Gordanom Jandrokovićem. Med dvodnevnim obiskom v Zagrebu je napovedana tudi njegova udeležba na hrvaško-avstrijskem gospodarskem forumu.