Njegovo sojenje je trajalo le dva dni, saj je duhovnik že v petek ob začetku sojenja priznal "neprimerno obnašanje". Svoje ravnanje je skušal upravičiti s tem, da je bil po premestitvi v Washington, kjer je deloval na veleposlaništvu Svetega sedeža, "v krizi", zaradi česar je razvil "morbidno željo", poroča Guardian.
Capella je bil obsojen na podlagi vatikanskega kazenskega zakonika, ki prepoveduje posedovanje in širjenje materiala z otroško pornografsko vsebino. Da je Capella morebiten pedofil, so Vatikan opozorile ameriške oblasti. Sveti sedež se je zato septembra lani odločil, da ga odpokliče in mu sodi v Vatikanu.
Katoliška cerkev se že desetletja spopada z očitki, da ne stori dovolj za pregon pedofilskih duhovnikov, še več, da je njihove prestopke pravzaprav sistematično pometala pod preprogo. Prejšnji papež Benedikt XVI. je napovedal ničelno toleranco do zločinov zlorabe otrok, sedanji papež Frančišek pa je obljubil nadaljevanje te politike.
Vendar se je papež že nekajkrat znašel v škripcih glede resnosti izvajanja teh obljub. Med lanskim obiskom v Čilu je na primer branil škofa Juana Barrosa, ki naj bi prikrival spolne zlorabe, ki jih je nad otroki v 80. in 90. letih preteklega stoletja v njegovi škofiji zagrešil kasneje obsojeni zloglasni duhovnik Fernand Karadima.
Frančišek sprejel odstope pedofilskih duhovnikov iz Čila
Zatem je Frančišek popustil pod pritiski, se opravičil in prosil glavnega vatikanskega preiskovalca spolnih zlorab, nadškofa Charlesa Scicluno, da preuči primer. Sprejel je tudi odstope več čilskih škofov, tudi Barrose.
Februarja je Frančišek podaljšal mandat vatikanskemu strokovnemu svetu za boj proti zlorabam otrok. Temu svetu je mandat potekel decembra, bil pa je deležen precejšnjih kritik, da je v treh letih pokazal le malo rezultatov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje