Dragnea je že v zaporu v soseski Rahova na južnem obrobju Bukarešte, kamor se je odpravil takoj po tem, ko ni uspel s pritožbo za razveljavitev razsodbe vrhovnega sodišča, ki ga je julija lani zaradi zlorabe položaja obsodilo na tri leta in pol zapora.

Sodišče ga je obsodilo, da je bil kot vodja romunske regije Teleorman soodgovoren za fiktivne zaposlitve pri uradu za mladino. Fiktivni uslužbenki sta od leta 2006 do 2013 prejemali plačo, čeprav sta delali za PSD. V isti zadevi je sodišče na zaporno kazen obsodilo še devet drugih ljudi.

56-letni vodja PSD-ja je vseskozi zanikal krivdo in pred sodiščem trdil, da si že več kot 20 let prizadeva za skupno dobro.

Na nedeljskih evropskih volitvah je PSD doživel enega najslabših volilnih izidov v zadnjem desetletju, saj je stranka z letom 2014 izgubila 12 odstotnih točk in je prejela 25,8 odstotka glasov volivcev.

Po razglasitvi volilnih izidov v nedeljo zvečer je Dragnea novinarjem dejal, da se je PSD soočil z "nevihto sovraštva".

Kljub volilni zmagi PSD-ja na volitvah leta 2016 Dragnea ni mogel postati premier, ker je bil v preteklosti obsojen zaradi nepravilnosti na volitvah. Vseeno naj bi iz ozadja nadziral vlado in vplival na njene odločitve.

Vodja socialdemokratov velja za vodilnega v prizadevanjih romunske vlade in premierke Viorice Dancile, da bi upočasnili boj tožilstva proti korupciji.

Vladne reforme padle na referendumu

Namere vlade so v nedeljo na referendumu preprečili volivci, ki so zavrnili vladne predloge za reformo pravosodja, ki bi vladi med drugim omogočila pomilostitve za kazniva dejanja, povezana s korupcijo.

"Noben politik ne more prezreti vašega jasnega glasu za neodvisno sodstvo," je po znanih izidih nezavezujočega referenduma volivcem in volivkam dejal romunski predsednik Klaus Iohannis, ki je v sporu z vlado in je referendum tudi sklical.

Po podatkih romunske državne volilne komisije je bila volilna udeležba na referendumu 41-odstotna in je presegla 30-odstotni prag, potreben za veljavnost referenduma.

Zmaga za predsednika države

Čeprav referendum za vlado ni zavezujoč, pa je njegov izid velik politični udarec za vladajoči socialdemokratski PSD, ki boj proti korupciji v Romuniji označuje za lov na čarovnice.

Hkrati je nedeljsko glasovanje dober znak za predsednika Iohannisa, ki se bo po napovedih jeseni potegoval za nov mandat.

Do zakonodajnih sprememb, s katerimi se med drugim povečuje vpliv politike na pravosodje, so kritični tudi v Bruslju. Evropska komisija, pa tudi Nemčija, Francija in devet drugih članic EU-ja so Romunijo prejšnji mesec pozvali, naj ne sprejme zakonodaje, ki bi oslabila pravosodni sistem v državi in s tem njeno sposobnost boja proti korupciji.