Za Bosno in Hercegovino je ena najbolj umazanih predvolilnih kampanj, polna nacionalizma in sovražnega govora. Politika ostaja etnično razdeljena, v eni najbolj zapletenih držav z ogromnim uradniškim aparatom se je za 520 mest na različnih ravneh potegovalo 7.500 kandidatov. Za tri člane predsedstva jih je kandidiralo petnajst.

Med kandidati za bošnjaškega predstavnika po dveh mandatih ni bilo več Bakirja Izetbegovića, za hrvaškega člana se je spet potegoval Dragan Čović, ki si želi svojo entiteto tudi za Hrvate.

Glavni boj za srbskega člana je bil med Mladenom Ivanićem, ki je to funkcijo opravljal do zdaj, in trenutnim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom, ki uživa podporo Vladimirja Putina, na ulicah pa ga k odstopu poziva na desettisoče ljudi, ki zahtevajo resnico o smrti 21-letnega Davida Dragičevića, v katero naj bi bil vpleten vrh politike in policije Republike Srbske.

Dolge vrste pred slovenskim konzulatom
Zaradi korupcije, kriminala, brezposelnosti, nizkih plač in občutka brezizhodnosti vsako leto državo zapusti okoli 20.000 ljudi, zadnje tedne so, denimo, v Banjaluki spet dolge vrste pred slovenskim konzulatom.

Evropska unija pa je za zdaj predvsem smer državljanov, manj države, ki še vedno ni zagotovila, da bi lahko ob pripadnikih treh konstitutivnih narodov na volitvah kandidirali tudi predstavniki manjšin.

Potem ko je ustavno sodišče lani razveljavilo del volilne zakonodaje, je vprašanje, kako bodo sploh vzpostavili zgornji dom parlamenta Federacije, v katerem nato volijo poslance v zgornji dom državnega parlamenta. Sporni so volilni imeniki, vrstijo se obtožbe o prevarah, manipulacijah, kupovanju glasov, pritiskih na volivce. Volilne skrinjice bodo sicer prvič prosojne, kar pa je pri zagotavljanju večje transparentnosti volilnega procesa verjetno le kaplja v morje.