Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru poudarila, da Evropska unija potrebuje zanesljive vojaške zmogljivosti, da bi se lahko odzivala na krize. Temelji evropske obrambne unije, ki se dopolnjuje z zvezo Nato, a je sočasno drugačna zaradi evropske zunanje in varnostne politike, naj bi bili že postavljeni.

Evropska unija bo po njenih napovedih postala odločnejša na svetovnem odru. "Trda moč vedno pride z diplomacijo in preprečevanjem konfliktov; s prizadevanjem za spravo in obnovo, kar Evropejci dobro vemo, saj smo to že preživeli," je poudarila.

Von der Leynova se je v svojem govoru dotaknila tudi gospodarskih tveganj, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Glede na poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o globalnih tveganjih je pet največjih tveganj za gospodarstvo povezanih s podnebjem. Predsednica komisije je ob tem obljubila, da bo EU v naslednjem desetletju namenil tisoč milijard evrov za vlaganja v različne vire, s čimer želi ustvariti "zeleni investicijski val".

"Evropski zeleni dogovor je naša nova strategija za rast," je poudarila von der Leynova. "Vsekakor se bomo odmaknili od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, ter se usmerili v trajnostno in digitalno gospodarstvo," je dodala.

Von der Leynova je spregovorila tudi o strahovih ljudi pred hitro spreminjajočim se svetom. To občutje po njenih besedah poganja spremembe zdajšnjega svetovnega reda, vendar "to ni težava samo ene države, ene stranke ali enega predsednika".

Trump: "Z EU-jem težje delati kot s Kitajsko"

Ena glavnih zvezd Davosa je ameriški predsednik Donald Trump, ki je danes nenapovedano organiziral tiskovno konferenco, na kateri je obsodil Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki "ZDA obravnava nepošteno". Na vprašanje glede morebitnega trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo je odvrnil, da je z EU-jem še težje delati kot s Kitajsko, "le vprašajte Borisa (britanskega premierja Johnsona, op. a.)". ZDA nameravajo najprej rešiti trgovinske nesporazume s Kitajsko, preden se bodo pogajali z Brusljem, vendar namerava Trump kljub temu dogovor doseči še pred volitvami.

Novinarji so Trumpa povprašali tudi o Greti Thunberg, s katero sta najverjetneje požela še največ medijske pozornosti ob začetku foruma. Trump je zanikal, da podnebnih sprememb ne jemlje resno – tudi sam si želi čiste vode in zraka – vendar jih "nekateri ljudje povzdigujejo na nerealistično raven, do točke, ko ne moremo več živeti svojih življenj". Greto je pozval, naj se raje osredotoči na države, kjer je onesnaženje najhujše, denimo na Kitajsko.

V Davosu se je prikazal tudi britanski finančni minister Savid Javid, čeprav naj bi Johnson svojemu kabinetu prepovedal udeležbo. Združeno kraljestvo po brexitu želi celovit prostotrgovinski sporazum z EU-jem. "Načela so dogovorjena, čaka nas še veliko dela, vendar smo dobro začeli," meni Javid, ki je kljub kritikam ekonomistov prepričan, da bodo dogovor sklenili še do konca letošnjega leta.

Združeno kraljestvo odločno pri digitalnem davku

Navedbe so očitno zbodle ameriškega trgovinskega ministra Stevena Mnuchina, ki je na panelu sedel ob Javidu: "Zelo se veselimo prostotrgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom. Nekoliko sem razočaran, mislil sem, da bomo prvi."

Dodatna nesoglasja med ZDA in Evropo nastajajo zaradi digitalnega davka. Javid je odločno ponovil namero Londona, da aprila uvedejo dvoodstotni davek na tehnološke gigante. Enake načrte ima Italija. Mnuchin je državi pozval, naj po vzoru Francije umaknejo napoved digitalnega davka, "sicer jih čakajo Trumpove carine".

Unicef: Neenakost se poglablja

V Unicefu, katerega predstavniki so prav tako v Davosu, pa poudarjajo pomen partnerskega sodelovanja z nevladnimi organizacijami pri reševanju globalnih izzivov. Z vstopom v desetletje, ki bo odločilno vplivalo na doseganje ciljev trajnostnega razvoja (2030), postaja vse bolj jasno naslednje, da ciljev nobena družba, država, organizacija ali posameznik ne bo mogel uresničiti sam, temveč jih bomo lahko uresničili zgolj v partnerskem sodelovanju. Finančnih sredstev za uresničitev ciljev je sicer dovolj, a niso pravično razporejena, zato v številnih primerih neenakosti le še poglabljajo. Partnersko sodelovanje nevladnih organizacij in gospodarskih družb postaja vse pomembnejše pri reševanju svetovnih humanitarnih izzivov, so zapisali.