Predsednica Evropske komisije je tako v četrtek odgovorila na vprašanje študentke na ameriški univerzi Princeton. Dodala je še: "Vsak potrebuje demokracijo. To je nenehno delo, ki ni nikoli končano."

S temi besedami je dvignila veliko prahu med italijanskimi politiki. Vodja desne Lige Matteo Salvini se je na njene izjave odzval z ogorčenjem in od nje zahteval opravičilo ali odstop. "Italija je svobodna, suverena država z močno demokratično tradicijo. Italijanski državljani si zaslužijo spoštovanje," je dejal. "Ne sprejemamo opozoril, podukov ali prikritih groženj," je še posvaril.

Ob tem je v pogovoru za italijansko televizijo poudaril, da predsednica komisije zastopa vse Evropejce in da vsi prispevamo za njeno plačo. "Naj se opraviči ali odstopi," pa je dejal za italijanski časopis Corriere della Sera.

Tudi evropski poslanci iz vrst Lige so predsednico Evropske komisije pozvali, naj se opraviči in naj spoštuje odločitev Italijanov. Evroposlanca Marco Zanni in Marco Campomenosi pa sta na Evropsko komisijo naslovila poslansko vprašanje glede izjav von der Leyen, v katerem sprašujeta, ali gre za kršenje načela Evropske komisije o neodvisnosti.

"Naša demokracija ne sme dopustiti pridig kogar koli. Italijani lahko volijo tako, kot se jim zdi najbolje," pa se je odzval podpredsednik desne stranke Naprej Italija Antonio Tajani.

Tiskovni predstavnik von der Leyen Eric Mamer je poudaril, da Evropska komisija sodeluje "z vsemi vladami, ki se oblikujejo po volitvah in ki so pripravljene sodelovati z njo". "Absolutno jasno je, da se predsednica ni vmešala v italijanske volitve. Ko je omenila vzvode, je imela v mislih postopke, ki že potekajo v nekaterih članicah unije," je dodal.

Berlusconi razburil z izjavo o Putinu

Predtem je za razburjenje pred volitvami poskrbel tudi nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je dejal: "Putina so rusko ljudstvo, stranka in njegovi ministri silili, naj začne to posebno operacijo."

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je Berlusconi navedene besede uporabil namenoma, saj so ruskega predsednika Vladimirja Putina za posredovanje v Ukrajini februarja prosili predstavniki dveh samooklicanih ljudskih republik v regiji Doneški bazen na vzhodu Ukrajine.

Vodja stranke Naprej, Italija, članice desnega zavezništva, ki se mu obeta zmaga na nedeljskih volitvah, je tudi dejal, da je Putin želel ukrajinsko vlado zamenjati z "vlado dostojnih ljudi".

Izjave 85-letnega medijskega mogotca in veterana v italijanski politiki, ki je v preteklosti že večkrat razburil javnost s škandali, so vznemirile vse, ki se bojijo, da se bo Italija po volitvah približala Rusiji.

Poleg Berlusconija velja za Putinovega zaveznika v desnem zavezništvu tudi vodja desne Lige Salvini.

"Ni besed, s katerimi bi to komentiral," je v odzivu na Berlusconijeve izjave danes tvitnil vodilni kandidat leve sredine na volitvah, sekretar levosredinske Demokratske stranke Enrico Letta. Vodja stranke Akcija in nekdanji minister za industrijo Carlo Calenda pa je Berlusconija označil za "nekoga med Putinovim tiskovnim predstavnikom in vojaškim svetovalcem".

Kdo je prejel denar iz Rusije?

Italijo je sredi septembra vznemiril tudi dokument ameriške obveščevalne službe, ki razkriva, da je Rusija od leta 2014 tujim političnim strankam in kandidatom v več deset državah namenila najmanj 300 milijonov dolarjev, da bi tako tam pridobila vpliv. Ob tem ne omenja, za katere države gre. Več italijanskih politikov je zahtevalo razjasnitev okoliščin, Salvini in vodjo skrajno desne stranke Bratje Italije Giorgia Meloni pa sta zanikala, da bi prejela denar od Rusije.

Tik pred volitvami pa je duhove razburkalo še rusko veleposlaništvo v Rimu, ki je v četrtek na Twitterju objavilo štiri fotografije, na katerih je Putin z voditelji skoraj vseh italijanskih strank, ki bodo sodelovale na nedeljskih volitvah, z izjemo vodje Bratov Italije in najverjetnejše nove premierke Giorgie Meloni. "Iz nedavne zgodovine odnosov med Rusijo in Italijo. Imamo spomine," je zapisalo veleposlaništvo. V javnosti ta poteza odmeva kot predvolilna provokacija.

Italijanska desnica pripravljena prevzeti oblast po volitvah

Sicer pa so italijanske desne stranke tri dni pred parlamentarnimi volitvami na sklepnem zborovanju v Rimu pokazale svojo enotnost.

Giorgia Meloni je množici na trgu Piazza del Popolo v središču prestolnice obljubila, da bo Italijo vodila pet let, med glavnimi cilji nove vlade pa omenila nizke davke, več izdatkov za socialne zadeve in odločno obrambo interesov Italije na svetovnem odru.

"Italija se ne boji," je še dejala 45-letna Meloni in pri tem imela v mislih zaskrbljenost v tujini, še posebej v Bruslju, zaradi možnosti, da bi Italija dobila skrajno desno vlado.

Glede na javnomnenjske raziskave bodo Bratje Italije po volitvah najmočnejša italijanska stranka, desnemu taboru pa se v novem sklicu nasmiha absolutna večina.