Takšni so izsledki, ki jih je objavil hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ).

Hrvaška policija ob tem opozarja na spremembo pravne označbe uživanja mamil. Kot je ob mednarodnem dnevu boja proti prepovedanim drogam povedal hrvaški kriminalist Tomislav Štambuk, se je število uporabnikov mamil povečalo, mlajši pa se lažje odločajo zanje, saj pri njihovem uživanju ne gre več za kaznivo dejanje, temveč prekršek.

Število zasegov se od leta 1991 povečuje, pri čemer gre v 70 odstotkih zasegov za marihuano. Meni, da je preprodaja mamil postala najdonosnejša kriminalna dejavnost v svetu in da so tudi hrvaški državljani pomemben del "balkanskega narkokartela", posebej pri tihotapljenju kokaina v Evropo.

Kot je povedal pomočnik direktorja HZJZ Željko Petković, je stara celina vodilni trg za heroin in kokain, kar vpliva tudi na Hrvaško, kjer je kokain vse boljše kakovosti, cena pa je enaka, kot je bila takrat, ko je bil kokain slabše kakovosti. Poudaril je, da se je na Hrvaškem povečala poraba kokaina, amfetaminov in marihuane.

Objavili so tudi izide raziskave odpadnih voda v 73 mestih v 20 državah članicah Evropske unije, ki kažejo, da se je v Zagrebu v obdobju 2013–2018 za skoraj trikrat povečala poraba kokaina, a je še vedno pod evropskim povprečjem. Hrvaška prestolnica je med prvimi 20 mesti tudi pri porabi amfetaminov in ekstazija.

Na Hrvaškem se je lani zaradi odvisnosti od mamil zdravilo 6.831 ljudi, kar je manj kot leta 2010, ko je bilo na zdravljenju 7.550 ljudi. Ob tem menijo, da zdravstveni sistem ne more veliko storiti v boju proti prepovedanim mamilom brez sodelovanja s policijo, pravosodjem in socialnimi službami. Povprečna starost oseb na zdravljenju je 38,1 leta oz. šest let več kot na začetku desetletja. Najmlajša oseba na zdravljenju je imela 14 let, najstarejša pa 73. Največ oseb na zdravljenju je iz zadrske in istrske županije.

Dodajajo še, da je novih uporabnikov mamil manj in da je moških štirikrat več kot žensk. Večinoma gre za brezposelne ljudi s srednješolsko izobrazbo, ki živijo pri starših.