"Vsak korak v tej smeri bo naletel na ustrezen odziv," je dejal Putin v pogovoru z novinarji v Moskvi in se s tem odzval na izjave ukrajinskega predsednika, ki je v četrtek ob robu vrha EU-ja v Bruslju ponovil zahtevo po hitrem povabilu v članstvo Nata, sicer bo njegovi državi ostala na voljo le še jedrska oborožitev.

"Bodisi bo Ukrajina imela jedrsko orožje, ki nam bo dalo zaščito, bodisi mora biti del nekakšnega zavezništva. Razen Nata ne poznamo tako učinkovitega zavezništva," je na novinarski konferenci dejal Zelenski.

Pri tem je spomnil na pogovor, ki ga je imel z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o tem, da se je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze odrekla svojemu jedrskemu arzenalu, potem ko je prejela varnostna zagotovila Rusije in ZDA.

Ta varnostna jamstva, znana kot memorandum iz Budimpešte, so zahtevala, da podpisnice spoštujejo ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine in drugih nekdanjih sovjetskih republik. Zelenski je opozoril, da je Rusija kršila ta dokument in da Ukrajina računa na pridružitev Natu, da bi se izognila potrebi po jedrskem orožju.

Putin je v današnjem pogovoru z novinarji iz držav, ki tvorijo skupino hitro rastočih gospodarstev (BRICS), Kijevu tudi očital pomanjkanje pripravljenosti za pogajanja za končanje vojne. Zelenski vedno znova postavlja zahteve, a ne da nobenih predlogov, je dejal.

Do miru le s podporo Ukrajincev

Prihodnji ameriški predsednik miru s Putinom ne bo smel skleniti brez podpore Ukrajincev, je danes v Bruslju ob prihajajočih volitvah v ZDA povedal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak in zagotovil, da Kijev ne razmišlja o razvoju jedrskega orožja.

Jermak je na današnjem dogodku v organizaciji bruseljskega možganskega trusta Evropski politični center (EPC) ocenil, da so bili pogovori v ZDA o načrtu Zelenskega za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo zelo dobri. Zelenski ga je predstavil aktualnemu predsedniku Joeju Bidnu, ameriškemu kongresu, pa tudi obema predsedniškima kandidatoma – republikancu Trumpu in demokratki Kamali Harris.

"Najpomembneje je, da niti Kamala Harris niti Donald Trump ne bosta pripravljena skleniti miru s Putinom, ki ga prej ne bi podprli Ukrajinci," je poudaril.

Vodja kabineta Zelenskega je pojasnil, da jim nekdanji predsednik ZDA ni predstavil načrta, v skladu s katerim bi vojno v Ukrajini končal v 24 urah, kot je napovedal. "Prav tako nisem slišal ničesar, kar bi me navdalo z zaskrbljenostjo, da bo Ukrajina ostala brez podpore," je še povedal.

Zelenski in Trump sta govorila tudi o ukrajinskem članstvu v zvezi Nato. Ukrajinski predsednik je ob robu četrtkovega vrha EU-ja v Bruslju dejal, da je republikanskemu kandidatu dejal, da "bo Ukrajina imela jedrsko orožje, s katerim se bo lahko zaščitila, ali pa mora biti del nekega zavezništva". "Razen Nata ne poznamo tako učinkovitega zavezništva," je povedal Zelenski.

"Govorimo o jamstvih, ne razmišljamo o jedrskem orožju," je na današnjem dogodku v Bruslju povedal Jermak in dodal, da so bile besede Zelenskega napačno interpretirane.

Dejal je še, da po predstavitvah načrta za zmago v Washingtonu, Londonu, Parizu, Rimu, Berlinu in Bruslju potekajo posvetovanja o njem, pri čemer v Kijevu še čakajo na konkretne odzive.

Načrt je sicer po besedah Jermaka namenjen uresničitvi mirovne formule v desetih točkah, ki jo je ukrajinski predsednik predstavil že novembra 2022. Po junijski mirovni konferenci v Švici zdaj potekajo tematske konference o posameznih točkah.

V soboto bo denimo Finska gostila konferenco o ekološki varnosti, vse pa naj bi se zvrstile do konca meseca, pri čemer bo zadnja namenjena humanitarnemu vidiku. Po vsaki od njih pripravijo izjavo s konkretnimi ukrepi za posamezno področje, iz katerih bodo na začetku novembra pripravili osnutek načrta za izvedbo mirovne formule, je povedal vodja kabineta Zelenskega.

"O datumu druge mirovne konference bomo lahko razmišljali, ko se bomo počutili dovolj močne in ocenili, da so okoliščine primerne za organizacijo konference," je pojasnil. Pripravljeni so povabiti tudi predstavnike Rusije, vendar pa bodo morale biti prisotne tudi prijateljske in partnerske države Ukrajine, je povedal.

Biden: Ruska vojna napad na demokracijo

Ameriški predsednik je ob začetku obiska v Berlinu pozval članice Nata k nadaljnji podpori Ukrajini, dokler država ne doseže pravičnega in trajnega miru v vojni z Rusijo.

Zaveznice morajo ohraniti podporo Ukrajini, dokler ta ne doseže "pravičnega in trajnega miru" proti ruskemu agresorju, je ob začetku obiska v Berlinu dejal Biden. "Nato ostaja močan in enotnejši kot kdaj koli prej," je dodal in presodil, da zavezništvo ne more opustiti svojih prizadevanj, saj se bliža "zelo težka zima".

Ameriški predsednik se je tudi zahvalil Nemčiji za podporo Ukrajini. Nemčija je bila neverjetno predana Kijevu, je dejal Biden na slovesnosti, ki so jo pripravili njemu v čast na berlinskem gradu Bellevue.

"Nemško vodstvo je imelo dovolj modrosti, da je prepoznalo prelomnico v zgodovini," je dejal Biden. Ruska vojna proti Ukrajini je napad na demokracijo, pa tudi na načela, ki so 75 let ohranjala mir in varnost v Evropi, je še dejal.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je Bidnu ob tej priložnosti podelil najvišje nemško državno odlikovanje, veliki križ za zasluge. Od 14 ameriških predsednikov, ki so vladali v obdobju od ustanovitve Zvezne republike Nemčije, je ta čast doletela le Georgea Busha starejšega.

Steinmeier je Bidna opisal kot "svetilnik demokracije" v času grožnje političnega ekstremizma. Bidnu je tudi pripisal zasluge za povrnitev moči in enotnosti zveze Nato zaradi ruske invazije v Ukrajini, za katero je Steinmeier dejal, da je Evropo prisilila, da se sooči z "najnevarnejšim trenutkom po hladni vojni".

Bidna je sprejel tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je v izjavi za novinarje dejal, da mora Nato še naprej podpirati Ukrajino, vendar ne sme neposredno vstopiti v konflikt. "Ukrajino podpiramo, kolikor je v naši moči, hkrati pa pazimo, da Nato ne postane udeležen v vojni in da se ta vojna ne obrne v še večjo katastrofo," je dejal Scholz.

Kancler se je Bidnu tudi zahvalil za "tesen in zaupljiv" odnos med Washingtonom in Berlinom v teh "zelo zahtevnih časih". "Skupaj smo zavezani močnemu Natu, ki brani vsak kvadratni centimeter ozemlja zavezništva," je še dejal Scholz.

Voditeljema naj bi se pozneje na pogovorih pridružila še francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Ob vojni v Ukrajini naj bi govorili tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu.

Biden je prispel na obisk dobre tri mesece pred iztekom svojega mandata in malo pred novimi volitvami v ZDA, katerih izid je negotov. Njegov obisk je bil sicer načrtovan za prejšnji teden, a je Biden pot preložil zaradi orkana Milton.

Orban dvomi o načrtu Zelenskega

Ukrajina ne more zmagati, kvečjemu lahko izgubi z načrtom Zelenskega, je dejal madžarski premier Viktor Orban.

Orban je za javni madžarski radio Kossuth pojasnil, da je EU glede vojne v Ukrajini razdeljen na dve skupini. "Tukaj smo mi in drugi," je nadaljeval in opozoril, da se Unija vede kot vojskujoča se stran. Prepričan je, da je to napačna strategija.

"In zdaj preostalih 26 držav EU-ja začudeno posluša, da ima predsednik Zelenski načrt za zmago. Zakaj, kaj je imel do zdaj? To, kar so doslej imeli za načrt, se je izkazalo za načrt za poraz, zdaj pa ga poskušajo nadomestiti z načrtom zmage," je povedal in dodal, da Madžarska pri tem ne bo sodelovala.

Zelenski je v sredo v parlamentu v Kijevu predstavil dolgo pričakovani načrt za zmago Ukrajine v vojni proti Rusiji. Kot eno ključnih prioritet načrta je poudaril članstvo v Natu in ob tem ponovil, da Moskva spodkopava varnost Evrope. Prav tako je Zahod pozval k dodatni pomoči Ukrajini in k odpravi omejitev pri uporabi zahodnega orožja za napade na rusko ozemlje. Načrt je nato v četrtek predstavil še evropskim voditeljem na zasedanju v Bruslju.

Orban je ob začetku tega zasedanja EU-ja pozval, naj opusti zdajšnji pristop do vojne v Ukrajini in sprejme strategijo, osredotočeno na mir.

Ukrajinski načrt za zmago je označil za "več kot strašljivega". Nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona pa je pozval, naj "čim prej začneta pogajanja z Rusi v imenu celotne Evropske unije, da bi našli izhod iz te situacije".

Rusija je sicer načrt že zavrnila in nadaljevala napade na več ukrajinskih pokrajin. Po navedbah ukrajinskih sil je zračna obramba ponoči sestrelila 80 ruskih brezpilotnih letalnikov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.