"Vesel sem, ker smo dosegli dober dogovor, ki izpolnjuje vse pogoje grške strani," je grškemu predsedniku Prokopisu Pavlopulosu dejal Cipras. Cipras je še dejal, da dogovor upošteva zahtevo Grčije, da je novo ime Makedonije sestavljeno in da vsebuje geografski označevalec.

Na novinarski konferenci v Skopju je nato Zaev dejal, da se bo njegova država od zdaj imenovala Republika Severna Makedonija in ne več Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, pod katerim je bila sprejeta v Združene narode. Novo ime makedonske države bo imelo univerzalno uporabo, natančneje pa bodo to določili v ustavi, je povedal.

Kot je dejal Zaev, bo dogovor zagotovil nacionalno identiteto in napredovanje države. Dogovor predvideva tudi potrditev makedonskega jezika brez posebne opombe, da gre za slovanski jezik, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug še povedal makedonski premier.

Grški mediji poročajo, da naj bi sporazum o tem uradno podpisali konec tega tedna, najverjetneje v soboto, ob Prespanskem jezeru. Dogovor naj bi nato najprej ratificiral makedonski parlament, nato pa bi jeseni izvedli referendum glede predlaganega imena. Če bo predlog potrjen, bi potem v ta namen spremenili tudi makedonsko ustavo, je še pojasnil Zaev. "To priložnost bi morali hrabro in smelo izkoristiti. Ne želimo porazov, ampak zmage. Imamo zgodovinsko priložnost za rešitev spora med Grčijo in Makedonijo," je dejal in izrazil prepričanje, da bo referendum uspel.

Cipras: Ključna sprememba makedonske ustave
Cipras pa je v izjavi za grško televizijo med drugim pojasnil še, da je za Grčijo ključna sprememba makedonske ustave. "Najpomembneje je, da bodo v ustavi spremenili elemente, ki so povzročali nesporazume. Še posebej je pomembno, da bo ta sporazum zagotavljal kulturno dediščino in dediščino grške Makedonije, saj je v zgodovini prihajalo do številnih poskusov, da bi prevzeli grško dediščino Makedonije," je dejal.

Ko bo Makedonija spremenila ustavo, bo dogovor ratificiral tudi grški parlament. "Ta dogovor morajo najprej uresničiti naši sosedje, tako da bomo lahko nadaljevali," je dejal grški premier.

Deblokada že po ratifikaciji
Naj bi pa vlada v Atenah že po ratifikaciji dogovora v makedonskem parlamentu sprostila blokado začetka pristopnih pogajanj Makedonije z EU-jem. Vstop v Nato pa bi Atene podprle šele po ustrezni spremembi makedonske ustave, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Dogovor pozdravila tako EU kot Nato
Zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je v odzivu navedla, da je bila perspektiva EU-ja za Zahodni Balkan "ključna spodbuda za dosego dogovora v duhu dobrega sodelovanja med sosedami".

"Zdaj se veselimo, da bo Svet EU-ja sprejel naša priporočila s 17. aprila o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo v juniju. To ni samo zasluženo priznanje pomembnih reformnih rezultatov države, ampak bo tudi bistveno prispevalo k polni uresničitvi dogovora v interesu obeh držav, regije in naše Unije v celoti," je v sporočilu za javnost med drugim zapisala Federica Mogherini.

Čestitke Ciprasu in Zaevu je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Držim pesti. Hvala vama, da je nemogoče postalo mogoče," je zapisal na Twitterju.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo in član poslanske trojke, ki je posredovala v notranjepolitičnem sporu v Makedoniji, Evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), je presodil, da sporazum, "utrjuje pot do izboljšanih in bolj produktivnih odnosov in predstavlja pomemben prispevek k stabilnosti Jugovzhodne Evrope". Kot je dodal, je zdaj "ključnega pomena, da dogovor podpre široka večina političnih strank in javnost obeh držav".

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dogovor označil za "zgodovinskega", po njegovih besedah pa je ta spor "predolgo vplival na regijo". Obe državi je pozval k uresničitvi sporazuma. "To bo Skopje postavilo na pot proti članstvu v Natu in pomagalo pri utrditvi miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu," je dodal.

Evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn je v odzivu dejal, da bi lahko rešitev spora o imenu Makedonije pomenila spodbudo za celotno območje. Kot je še dejal, na rešitev čaka kot "oče, ki pričakuje otroka".

Zadovoljstvo je izrazil tudi posebni odposlanec ZN-a Matthew Nimetz, ki je več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor vodil v krepitev odnosov med obema narodoma. Ocenil je še, da gre za dogovor, ki ne bo koristil le obema državama, ampak tudi širši regiji, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Spor od leta 1991
Spor med Grčijo in Makedonijo o uradnem imenu Makedonije traja že od leta 1991 in je zaradi grške blokade glavna ovira Makedoniji na poti v Evropsko unijo in zvezo Nato.