Na vrhu držav po izdatkih za orožje so ZDA, ki so lani za vojsko namenile 36 odstotkov svetovne vsote oziroma 649 milijard dolarjev, kar je 3,2 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP).

Ameriški proračun višji prvič po letu 2010
Ameriški vojaški proračun se je zvišal prvič po letu 2010, v primerjavi z 2017 pa je višji za 4,6 odstotka. Trend povečevanja pri Sipriju pričakujejo tudi v prihodnjih letih, ko naj bi okrepili modernizacijo oborožitve z novimi tehnologijami. To naj bi bilo sicer glavno gonilo povečevanja vojaških sredstev tudi pri drugih državah.

Kitajski vojaški proračun se je povečal že 24. leto zapored
Na drugem mestu je Kitajska, ki je lani za vojsko namenila 250 milijard dolarjev ali 14 odstotkov svetovne vsote. Skupno ta azijska velikanka za vojsko nameni 1,9 odstotka svojega BDP-ja. Kitajski vojaški proračun se je sicer povečal že 24. leto zapored, lani za pet odstotkov. Skupno se je v zadnjem desetletju povečal kar za 83 odstotkov, v primerjavi z letom 1994 pa je kar desetkrat večji.

Savdijci za orožje namenjajo 8,8 odstotka BDP-ja
Preostale države so precej "zadaj". Savdska Arabija na tretjem mestu je za orožje lani namenila 67,6 milijarde dolarjev. To je sicer za 4,6 milijarde dolarjev manj kot leta 2017, še vedno pa to predstavlja kar 8,8 odstotka njenega BDP-ja. Sledita Indija s 66,5 milijarde in Francija s 63,8 milijarde dolarjev.

Rusija "padla" s četrtega na šesto mesto
Rusija pa je tokrat z 61,4 milijarde dolarjev nazadovala s četrtega na šesto mesto. Ruski vojaški izdatki so se sicer nominalno znižali za 3,5 odstotka glede na leto 2017, a predvsem na račun razvrednotenja rublja. V nacionalni valuti pa ruska vojaška sredstva ostajajo konstantna pri 3,9 odstotka BDP-ja.

Ti izdatki in ruska dejanja zlasti na vzhodu Ukrajine so spodbudili tudi krepitev obrambnih proračunov v Ukrajini in vzhodnoevropskih članicah EU-ja, kot so Poljska, Romunija, Litva, Latvija in Bolgarija. Zgolj Ukrajina je lani povečala obrambni proračun za 21 odstotkov, na 4,8 milijarde dolarjev, Poljska pa za 8,9 odstotka, na 11,6 milijarde, navajajo v Sipriju.

Prvo deseterico na seznamu držav z največjimi vojaškimi proračuni sicer sestavljajo še Velika Britanija (50 milijard), Nemčija (49,5 milijarde), Japonska (46,6 milijarde) in Južna Koreja (43,1 milijarde dolarjev).

Največje relativno povečanje v Turčiji
Sipri navaja tudi Turčijo, ki je lani svoj vojaški proračun okrepila za 24 odstotkov, na 19 milijard dolarjev. To na relativni ravni predstavlja največje letno zvišanje med 15 državami z najvišjimi vojaškimi stroški. Sicer več kot polovico vseh svetovnih vojaških stroškov nosijo članice Nata. Skupno je 29 zaveznic lani za vojsko namenilo 963 milijard dolarjev, kar predstavlja 53-odstotni delež globalne vsote za vojaške izdatke.

Krepitev v Južni Ameriki, zmanjševanje v Afriki
V Sipriju poudarjajo še, da so se vojaški izdatki za 3,1 odstotka okrepili tudi v Južni Ameriki, zlasti na račun Brazilije, ki je vojaški proračun okrepila za 5,1 odstotka. V Afriki so se medtem sredstva za oboroževanje znižala za 8,4 odstotka, za 1,9 odstotka pa so se znižala tudi na Bližnjem vzhodu. Glede na BDP sicer največ za vojsko namenijo ravno države na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija je v vrhu z 8,8 odstotka BDP-ja, sledijo Oman (8,2 odstotka), Kuvajt (5,1 odstotka), Libanon (5 odstotkov), Jordanija (4,7 odstotka) in Izrael s 4,3 odstotka BDP-ja.