Poletne olimpijske igre, ki se v francosko prestolnico vračajo po natančno stotih letih, bodo potekale med 26. julijem in 11. avgustom. Čeprav prireditelji zagotavljajo, da jim gre vse po načrtih, drobne zamude in težavice pa rešujejo sproti, so se v zadnjem času nad organizacijo iger začeli zbirati temni oblaki, saj od različnih deležnikov prihajajo izrazi nezadovoljstva nad dogajanjem. Spet drugi trdijo, da je običajen pojav, da se v mestu pred organizacijo tako velikega dogodka pojavljajo pritožbe, negodovanje in pomisleki.

"Pred kratkim se je pojavilo več zgodb, ki so bile v javnosti slabo predstavljene. Namesto da bi se odločevalci trudili, da za igre navdušijo čim večjo množico ljudi, v njih vzbujajo dvome in nezaupanje," je za AFP opozoril profesor komunikologije Philippe Moreau Chevrolet, ki pa je nadaljeval: "A to ni nov pojav, videli smo ga tudi v drugih mestih, ki so gostila igre. Mogoče je, da se bosta takrat, ko se bodo igre začele in bo vse gladko steklo, tudi v domačinih prebudila zanos in ponos ter jih bo začel prevevati duh iger."

Tudi Tony Estanguet, nekdanji vrhunski kanuist na divjih progah, ki je zdaj predsednik organizacijskega odbora za pripravo iger, se je pred dnevi pritožil nad pretiranim udrihanjem pri poročanju o pripravah na največji športni dogodek, razloge za to pa pripisal tradicionalnemu francoskemu pesimizmu. "Takšni smo, da vedno iščemo stvari, pri katerih smo naleteli na ovire in ki nam povzročajo težave. Francozi se vedno zapičimo v svoje šibke točke. A tako ni povsod, prav nasprotno, nekateri narodi samozavestno poudarjajo izključno svoje prednosti, težave pa zamolčijo," je dejal.

"In kaj zdaj, ko je s pripravo iger vse v redu? Dejstvo je, da je Francija pripravljena na te igre. A namesto da bi vsa država čutila vnemo in se dvignila, v družbi prevladuje mračno razpoloženje, vse skupaj pa s prerekanjem poslabšujejo še voditelji," pa je zapisal francoski levičarski časopis Liberation.

Macron: Leto 2024 bo leto francoskega ponosa in upanja

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med tistimi, ki skušajo sodržavljane navdušiti nad dejstvom, da bodo igre prav v njihovi državi. Ko je 200 dni pred začetkom iger sprožil odštevalnik, je posnel tudi videoposnetek, na katerem je v kratki majici, s prepotenim čelom in v boksarskih rokavicah ljudi pozval, naj bo leto 2024 leto športa. Sodržavljanom je svetoval, naj vsak dan telovadijo vsaj 30 minut "ali dlje, če le lahko". Šport je koristen "za zdravje in veliko drugih stvari, poleg tega pa je tudi način, da olimpijske igre postanejo del naše dnevne rutine", je še dejal Macron. Dodal je, da vlada letos spodbuja šport "kot velik nacionalni cilj", vključno s spodbujanjem pouka telesne vzgoje v šolah.

V novoletni poslanici pa je dejal, da bo leto 2024 leto "francoskega ponosa in upanja", k čemur bodo prispevale tako olimpijske igre kot ponovno odprtje v požaru uničene znamenite katedrale Notre-Dame. "Samo enkrat v stoletju gostimo olimpijske in paraolimpijske igre, samo enkrat v tisočletju obnovimo katedralo. 2024, leto odločnosti, izbir, obnove in ponosa. Pravzaprav leto upanja," je dejal.

Zamude le na treh deloviščih od 70

Tudi odgovorni zatrjujejo, da pri gradnji infrastrukture za OI 2024 ni zamud. Portal France24 je sredi meseca poročal, da je končanih 84 odstotkov vseh gradbenih projektov pred igrami – po načrtu bi moral ta odstotek v tem času biti 89. "Smo v ciljni ravnini, čaka nas le še sprint," je dejal predstavnik javnega podjetja Solideo, ki bedi nad vsemi projekti. Pariz ima veliko prednost v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi gostiteljskimi mesti, saj je bila velika večina objektov že zgrajenih. Pri Solideu so sicer priznali, da imajo nekaj težav z varnostjo pri gradnji, saj se je na 70 deloviščih zgodilo 168 nesreč. Največje zamude imajo na treh mestih – pri prenovitvenih delih na palači Grand Palais, ki je bila zgrajena za svetovno razstavo leta 1900 in bo med igrami gostila tekmovanja v sabljanju in tekvondoju, pri treh stavbah v olimpijski vasi in pri gradnji bazena Colombes, kjer bodo trenirali tekmovalci v sinhronem plavanju. Olimpijska vas naj bi bila končana prvega marca.

To vse so pozitivne novice, a francoski in tuji mediji so v zadnjih tednih nanizali tudi veliko odprtih vprašanj, ki jih bodo morali tako Elizejska palača kot mestne oblasti rešiti pred začetkom olimpijskih iger.

Policisti zahtevajo 2000 evrov bonusa za delo med igrami

Ena izmed najbolj perečih tem je nezadovoljstvo francoskih policistov, ki so že večkrat opozorili, da bodo igre potekale v času poletnih dopustov, zato za dodatno delo zahtevajo dodatek k plači. Prejšnji teden je tako več policijskih sindikatov z dvema največjima, Alliance in Unsa Police, na čelu opozorilo, da bi morali policisti med OI prejeti bonus do 2000 evrov, ob tem pa imeti tudi zagotovljen dopust in varstvo svojih otrok. Notranje ministrstvo je namreč sindikate opozorilo, da bodo med igrami mobilizirani prav vsi policisti v državi, v tem času pa tudi ne bodo smeli na dopust.

Francoski policisti si načeloma lahko med 15. junijem in 15. septembrom vzamejo skupno deset dni dopusta, sicer pa morajo biti v službi. Med igrami bodo v Pariz premestili številne regionalne policiste, ki pa zahtevajo zagotovila glede nastanitve in delovnika, je poročal Guardian. Ob tem so opozorili, da se že več let zapored spoprijemajo z izrednimi razmerami, od izgredov, protestov rumenih jopičev, epidemije in shodov zaradi reform, tako da "normalnega" poletja že dolgo niso imeli.

Zagrozili so, da bi lahko, če se njihovi delovni pogoji ne bodo izboljšali, med igrami motili delo in postopke na osrednjem pariškem letališču Charles de Gaulle. "Če naše zahteve ne bodo izpolnjene, bomo po vsej državi zanetili strah. Sprejeli bomo ostre ukrepe. Ovirali bomo delo na letališčih na način, da policisti za preverjanje potnih listov ne bodo potrebovali treh minut, ampak 25. Potem boste videli, da bo vodja letališča hitro dvignil telefon in poklical vlado," je dejal sekretar sindikata Alliance, Chafia Boutara.

Policisti so na začetku januarja na svoje zahteve opozorili tudi z vožnjo z avtobusi z odprto streho, s čimer so želeli oblasti prisiliti, naj čim prej obravnavajo njihove zahteve glede delovnih pogojev in dodatka k plači med olimpijskimi igrami. Francija se namreč že vrsto let bojuje s pomanjkanjem kadrov v policiji, bolnišnicah in javnem prometu, stanje pa bo še poslabšal čas poletnih dopustov.

Eden največjih izzivov bodo varnostne razmere

Samo za slavnostno odprtje iger 26. julija, za katero organizatorji napovedujejo, da bo edinstveni dogodek, saj prvič ne bo potekalo na stadionu, ampak se bodo delegacije držav s čolni vozile po reki Seni, bo na delu 45.000 policistov in vojakov. Ob bregovih Sene naj bi se ta večer zbralo več kot pol milijona ljudi, ki bodo opazovali, kako bodo čolni opravili šestkilometrsko pot od trga Pont d'Austerlitz do trga Pont d'Iena. V naslednjih dneh iger bo za varnost skrbelo 35.000 ljudi. Francoska ministrica za šport Amelie Oudea-Castera je na začetku meseca zatrdila, da "ne obstaja načrt B" za odprtje iger, predsednik Macron pa je, nasprotno, dejal, da so pripravljeni slovesnost prestaviti na drugo lokacijo, če bodo to zahtevale razmere.

"Seveda služimo državi. Tudi mi si želimo, da bi bile igre uspešne in da bodo ljudje, ki bodo obiskali dogodke v Parizu, Lillu, Marseillu ali na Tahitiju, varni. A oblasti so za zdaj gluhe za naše zahteve. Predvideti bi morali na primer, kdo bo skrbel za naše otroke, medtem ko bomo mi delali. A vrtci bodo takrat zaprti," je dejal Mickael Vinard iz sindikata policistov kriminalistov.

Prav zagotavljanje varnosti tako za športnike kot obiskovalce bo eden največjih zalogajev za prireditelje, saj Mednarodni olimpijski komite (MOK) pariške igre reklamira kot "vrnitev k normalnosti" po zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu, ki so bile zaradi pandemije covida 19 najprej za eno leto prestavljene, nato pa so potekale brez gledalcev, za športnike pa s strogimi protokoli glede testiranja in nošenja mask. Podobno zgodbo smo videli tudi na zimskih igrah leta 2022 v Pekingu.

Varnostni organi bodo morali imeti oči na pecljih vseh 16 dni iger, nato pa se bo zgodba ponovila še v času paraolimpijskih iger. A Francija ni odporna proti različnim varnostnim incidentom. V državi so oktobra lani dvignili varnostno pripravljenost na najvišjo stopnjo, potem ko je neki moški v šoli na severu Francije do smrti zabodel učitelja. Po začetku srditih spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi je več znamenitosti, kot sta muzej Louvre in Versajska palača, dobila opozorila pred bombnimi napadi, neki moški je v bližini Eifflovega stolpa zabodel nemškega turista in še dva ranil, v državi so pred kratkim potekali tudi protesti proti novemu zakonu o priseljevanju, ki zaostruje pogoje za prebežnike.

Prireditelji bodo za varnost med olimpijskimi igrami namenili 320 milijonov dolarjev, je poročal BBC. Zaradi trenutnih razmer na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih po svetu vlada protijudovsko razpoloženje, bodo še posebej pozorni na varnost izraelskih športnikov in članov delegacije. Največjo nevarnost naj bi predstavljali morebitni napadalci, ki delujejo sami, saj jih je zelo težko izslediti. Ruski in beloruski športniki bodo glede na odločitev MOK-a na igrah lahko tekmovali, a kot nevtralni športniki brez svoje zastave, himne ali grba. Pariški organizatorji so sporočili, da to odločitev sprejemajo, je pa razjezila Kijev, ki se še odloča, ali bi igre zaradi tega bojkotiral.

MOK zatrjuje, da popolnoma zaupa v francoske oblasti in njihov varnostni načrt. "Oblasti mobilizirajo vse vire, da bo varnost na najvišji ravni. Za odprtje iger načrtujejo 45.000 policistov, za preostale dni pa 35.000, ki bodo prisotni prav v vsakem trenutku, 24 ur na dan. To je velik zalogaj," je dejal predstavnik MOK-a.

Cena vožnje z metrojem narasla od 2,1 evra na štiri evre

Igre bodo vplivale prav na vse Parižane, ne glede na to, ali si bodo kakšen dogodek ogledali v živo in ali bodo kakor koli vpleteni v organizacijo. Številni so glasno izrazili nestrinjanje z odločitvijo mestnih oblasti, da se bo med 20. julijem in 8. septembrom cena vozovnice za znamenito pariško podzemno železnico (metro) podvojila, saj bo v tem obdobju stala štiri evre, v primerjavi s trenutnim 2,1 evra. Poleg tega so oblasti ljudi pozvale, naj v času iger, če se le da, delajo od doma, da bi tako sprostili sedeže na metrojih in avtobusih za obiskovalce.
Podjetje, ki skrbi za javne prevoze po Parizu (RATP), je tudi napovedalo, da bo letos podvojilo število zaposlenih, da bo lažje zmoglo naval potnikov med igrami. Promet v avgustu se v mestu običajno zmanjša za 30 odstotkov, a letos bo zaradi športnega dogodka vse drugače. Najhujši naval bo tudi pri njih ravno v času tradicionalnih poletnih dopustov. "Med igrami pričakujemo, da bo raven promet takšna kot oktobra," je dejal predstavnik RATP-ja Jimmy Brun, ki je zato dodal, da bodo podvojili število zaposlenih, zaradi iger bodo zaposlili 4900 novih ljudi.

Glede prometne infrastrukture sta se pariška županja, socialistka Anne Hidalgo, in predsednik Macron sicer zapletla v javni spor. Hidalgo je namreč izjavila, da načrtovano podaljšanje več linij metroja in nove železniške povezave v mestu ne bodo dokončani pravočasno, kar so v Elizejski palači ostro zanikali.

Mestne oblasti so se pri urejanju prometa obrnile tudi na lastnike aplikacij, ki ponujajo navigacijo, kot so Google Maps, City Mapper in druge. Prosile so jih, naj v času olimpijskih iger uporabnikom ne ponujajo vseh možnosti poti med dvema točkama, ampak le tiste, ki jih bodo pripravili sami. "Aplikacije smo pozvali, naj ljudem med igrami ponudijo le potovalne načrte, ki smo jih mi določili," je za Reuters dejal Laurent Probst, predstavnik pariškega prometnega omrežja. Dodal je, da lahko oblasti ponudnike teh aplikacij pozovejo, naj začasno prekinejo svoje storitve, če ne bodo izpolnili zahtev, saj gre po njihovem mnenju za vprašanje javne varnosti. A urad je pozneje to trditev ublažil in izjavil, da "prekinitev delovanja aplikacije Google Maps med igrami zagotovo ni na vidiku".

Najdražje vstopnice za ogled atletskih tekmovanj 990 evrov

Veliko ljudi se pritožuje tudi nad obsežnimi gradbenimi projekti, ki pri vsakodnevni vožnji po mestu povzročajo prometna ozka grla, domačini so nezadovoljni tudi zaradi po njihovem mnenju previsoke cene vstopnic za nekatere olimpijske boje, saj so te za veliko prebivalcev preprosto predrage. "V Parizu bodo cene vstopnic za atletska tekmovanja najvišje v vsej zgodovini iger," je decembra opozoril predsednik Mednarodne atletske zveze Sebastian Coe, ki je bil sicer predsednik organizacijskega odbora za olimpijske igre v Londonu leta 2012. Cene v Parizu so tako zasoljene, da si po njegovem mnenju njihovega nakupa ne bodo mogli privoščiti niti številni svojci tekmovalcev, je poročal AFP. Najdražje vstopnice za atletska tekmovanja, ki bodo potekala na stadionu Stade de France, ki sprejme 80.000 ljudi, stanejo 990 evrov, za nižje kategorije sedežev pa je bilo treba odšteti 85, 195, 385 in 690 evrov.

Francoski minister za promet Clement Beaune je decembra tudi napovedal, da bodo nad Parizom večer pred odprtjem iger uvedli prepoved letenja. Od 19.00 naprej tako večer pred igrami ne bodo smela vzletati ali pristajati niti nobena letala z vseh treh pariških letališč, in sicer Roissy-Charles de Gaulle, Orly in Beauvais. Med igrami bo oteženo tudi premikanje z osebnimi avtomobili, saj bo v nekatere mestne predele dostop mogoč le s posebnimi dovolilnicami.

Pariški hoteli so cene prenočitev med igrami potrojili

Očitki o pretiranih cenah so se razširili še na en sektor – hotelirski. Portal Front Office Sports je novembra navedel poročilo pariškega turističnega urada, ki je predvidel, da se bodo cene nastanitev v mestu od lanskega do letošnjega poletja dvignile za kar 314 odstotkov. Povedano drugače – povprečna cena prenočevanja v pariških hotelih naj bi se z zdajšnjih 170 evrov med igrami dvignila na 700 evrov. A to so cene za hotele nižje kategorije – nočitev v trizvezdičnem hotelu bo med igrami v primerjavi z zdajšnjo ceno višja za kar 475 odstotkov. Še bolj bodo cene nastanitev v nebo poletele na dan odprtja iger, saj bo takrat za eno nočitev v hotelu treba odšteti celo 1000 evrov, je opozorila potrošniška organizacija UFC-Que Choisir, ki je vprašala 80 tri- in štirizvezdičnih hotelov, koliko bodo 26. julija računali za dvoposteljno sobo. Ugotovili so, da bo to noč povprečna cena 1033 evrov. Verjetno se prav v tem znesku skriva razlog, da je zasedenost v omenjenih 80 hotelih na dan odprtja iger za zdaj le 50-odstotna. 30 odstotkov med njimi poleg tega zahteva najmanj dve prenočitvi, nekateri pa so postavili celo pogoj najmanj petih prenočitev. Po podatkih UFC-ja je povprečno število prenočitev, ki jih med igrami zahtevajo pariški hotelirji, 3,4, povprečna cena za vsako prenočitev pa znaša 867 evrov. "Pariški hoteli se ne krotijo, cene za sobe so podivjale. To so prave olimpijske cene," so ironično zapisali pri UFC-ju. Ob tem so omenili tudi rekorderja – neki štirizvezdični hotel od gostov zahteva najmanj štiri prenočitve, ena prenočitev pa stane reci in piši 2095 evrov.

"Želimo si, da bi bile igre dobro obiskane, vendar ne morejo biti blizu ljudem, če jim bomo računali 700 evrov na noč," pa je za Reuters dejal Frederic Hocquard, pariški podžupan, odgovoren za turizem in nočno življenje. "Cene sob se preprosto ne smejo potrojiti. Morda lahko privolimo v 10- ali 15-odstotno povišanje, potrojitev cen pa ne bo prinesla nič dobrega," je dejal. Mestni uradniki zato pričakujejo, da se bo veliko navijačev zaradi tako zasoljenih cen v Pariz vozilo iz manjših okoliških mest. Širšo pariško regijo naj bi tako med olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami, ki bodo potekale med 28. avgustom in 8. septembrom, obiskalo 16 milijonov ljudi.

Hocquard je poleg tega opozoril, da bo zvišanje cen v hotelih pomagalo "nahraniti tudi zver, imenovano Airbnb". Francoska vlada naj bi zato do začetka iger sprejela več ukrepov, s katerimi bi nadzorovala področje oddaje stanovanj. Med pričakovanimi ukrepi naj bi bili nova lestvica obdavčitve lastnikov, ki oddajajo svoje domove, in poostreno izvajanje omejitve števila dni oddajanja. V Parizu lahko namreč domačini svoje nepremičnine oddajajo največ 120 dni na leto.

Prodajalci knjig se morajo umakniti z brega reke

Igre bodo vplivale tudi na stotine uličnih prodajalcev, ki na pariških ulicah in trgih množicam turistov prodajajo najrazličnejše stvari. Mesto želi namreč ulično prodajo med gostovanjem najboljših športnikov z vsega sveta v celoti prepovedati. "Popolnoma bomo izkoreninili pojav ulične prodaje, vedeževanja in drugih takšnih nereguliranih dejavnosti," je dejal predstavnik policije Laurent Nunez. Med tistimi, ki jim grozi, da bodo ob zaslužek, so tudi tradicionalni bouquinistes – prodajalci knjig, ki že od 16. stoletja naprej ponujajo svoje izdelke na lesenih stojnicah ob bregovih Sene. Kot piše Deutsche Welle, je pariška policija sporočila, da bi te stojnice lahko predstavljale grožnjo za morebitni bombni napad, zlasti med odprtjem iger.

Prav o reki Seni se je veliko govorilo že precej pred igrami, njena čistoča in pravica do uporabe pa ostajata v jedru razprav še danes. Lani so bila plavalna tekmovanja v reki odpovedana, saj čistoča vode zaradi posledic obilnega deževja in težav s kanalizacijskimi odplakami ni ustrezala higienskim merilom. A do poletja naj bi bila glavna vodna žila v francoski prestolnici toliko čista, da bodo v njej lahko potekala plavalna in triatlonska olimpijska tekmovanja. Tudi županja Hidalgo je pred dnevi obljubila, da se bo še pred začetkom iger tudi sama v kopalkah podala v Seno. "Kopali se bomo v Seni. To bo zgodovinski trenutek, ki se bo zgodil več kot 30 let po obljubi Jacquesa Chiraca," je dejala. Chirac, nekdanji francoski predsednik, je namreč leta 1988 obljubil Parižanom, da bo ob prisotnosti prič zaplaval v Seni.

Sena je v zadnjih letih v poletnih dneh primerna za kopanje v povprečju dva dni od treh. Cilj oblasti pa je, da bi bila reka do leta 2025 dovolj čista za kopanje ves čas, ko bodo temperature to dovoljevale.

Izvozniki žita: Zapora Sene nas bo stala 500 milijonov evrov

Ker bo Sena med odprtjem iger predstavljala ključni del "scenografije", bodo na reki med samimi igrami veljale stroge prometne omejitve, teden dni pred odprtjem iger pa bo plovba po njej popolnoma prekinjena. To je zmotilo združenje predstavnikov francoske industrije žita Interceraales, ki so opozorili, da bi zaprtje Sene lahko ogrozilo prevoz žita, in to prav sredi žetve v največji izvoznici žita v Evropski uniji. Sena je namreč glavna prometnica za prevoz žita iz notranjosti države v pristanišče Rouen na severu Francije, kjer je največji francoski izvozni terminal za žito. Promet tovornih ladij po Seni je tako najživahnejši prav julija, ko je žetev v polnem razmahu.

Društvo Intercereales je zato opozorilo, da bi lahko drastična omejitev plovbe po reki industrijo žita stala približno 500 milijonov evrov, saj bodo morala podjetja tovor preusmeriti na dražje nadomestne tovornjake ali tvegati zamude in izgube pošiljk, ker bi lahko te obtičale v notranjosti države. Zato so od Pariza zahtevali, da se nekaterim ladjam za prevoz žita izda dovoljenje za plovbo po Seni tudi v času popolne prepovedi, torej v tednu pred začetkom iger. Podjetniki pa želijo tudi zagotovila, da bodo ladje lahko po reki po nekaj ur na dan plule tudi med igrami.

Premeščanje prebežnikov in Romov v druga mesta

Še ena točka, ki na organizacijo iger meče slabo luč, je ravnanje oblasti z brezdomci. Čeprav mestni veljaki vztrajajo, da ti ukrepi niso neposredno povezani z olimpijskimi igrami, francoska vlada pospešeno ne le načrtuje, ampak tudi izvaja premestitve brezdomcev, ki živijo na ulicah Pariza, v druga francoska mesta. Približno polovica izmed 200.000 brezdomcev v državi živi na ulicah ali v zavetiščih v Parizu in okoliški regiji Ile-de-France, kjer imajo boljše možnosti za delo, dostop do dobrodelnih organizacij in stike z družino in prijatelji.

A po podatkih francoske vlade, ki so jih razkrili mediji, je bilo od aprila lani iz Pariza na nadomestne lokacije po državi premeščenih približno 1800 brezdomcev, večinoma prebežnikov, kar pomeni nekaj več kot 50 ljudi na teden. Kljub temu se je na pariških ulicah znašlo še več ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, saj so se nekateri hoteli odločili, da prekličejo pogodbe z vlado o nudenju socialnih nastanitev, saj želijo sprostiti prostor za prihode turistov.

Po poročanju Reutersa največ ljudi, predvsem prebežnikov, prosilcev za azil in Romov, pred igrami iz njihovih skvotov mečejo v severnem pariškem okrožju Seine-Saint-Denis, v katerem so postavili tudi olimpijsko vas. V tem okrožju je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot polovica vseh zgradb, ki bodo uporabljene med igrami. Okrožje, ki se razteza vzhodno od Sene, je dom več kot 1,6 milijona ljudem, obenem pa je to tudi najrevnejše okrožje v celotni državi. Po podatkih iz leta 2021 je v tem okrožju največ skvotov (zapuščenih zgradb, v katerih nezakonito živijo skupine ljudi) in nezakonito zgrajenih zasilnih bivališč med vsemi departmaji v državi, a samo lani so oblasti zaprle najmanj 60 skvotov, s čimer so vplivale na usodo 3000 ljudi. Državne oblasti so zatrdile, da to ni povezano z olimpijskimi igrami, a prisilne izselitve je še pospešil nov zakon, ki je bil sprejet julija in ki je za nezakonito naselitev določil visoke denarne ter zaporne kazni. Največ izseljenih je prebežnikov iz afriških držav, Romov, ki so imeli v bližini naselje s 70 ljudmi, in prosilcev za azil.

Kritiki te politike trdijo, da je edini cilj teh ukrepov na videz polepšati, "počistiti" Pariz pred prihodom športnikov in turistov. Da se je država te težave lotila napačno, opozarjajo tudi predstavniki mesta. Lea Filoche, pariška podžupanja, odgovorna za stanovanja, je dejala, da na ulicah mesta še nikoli ni videla toliko brezdomcev kot v zadnjem času, med njimi je tudi veliko otrok. "Če je cilj vlade imeti igre, na katerih ne bo videti revščine, potem načrt za izpraznitev skvotov ni dober. Nasprotno, to je neumno, saj so ljudi iz skvotov zdaj vrgli na javna mesta," je dejala. Predlagala je vladi, naj brezdomce nastani v prazne stavbe, na primer nekdanje bolnišnice in pisarne. Tudi županja Hidalgo je že novembra opozorila, da mesto do začetka iger ne bo pripravljeno zagotoviti zatočišča za vse brezdomce.

Vlada naj bi ob tem daleč od oči javnosti sprejela še en načrt, imenovan Ničelna stopnja prestopništva, ki prav tako vključuje načrte za odstranitev skvotov po mestu. "Ljudje, ki bodo prišli v Francijo, ne smejo videti slumov in revnih naselij. Z olimpijskimi igrami bomo namreč tujini prodajali zloščeno podobo Francije," je dejal Sebastien Piffeteau, ki nadzoruje pravne zadeve v Seine-Saint-Denisu.

Eden izmed 400 ljudi, ki so jih aprila izselili iz zapuščene cementarne, ki stoji manj kot 500 metrov stran od olimpijske vasi, je tudi Abdalah Ali, begunec iz Sudana, ki se preživlja kot smetar. Kot je dejal, so jih nenadoma odpeljali v hotel v južnem predmestju Pariza, teden dni pozneje pa jim brez razlage ukazali, da ga morajo zapustiti. Od takrat še ni našel nove nastanitve. "Ni prav, da so nas tako vrgli na cesto. V Franciji delamo, zato imamo večjo pravico, da smo tukaj, kot jo imajo športniki, ki bodo sem prišli le za nekaj dni," je opozoril.

Kdo se bo po koncu iger naselil v olimpijsko vas?

Javni sklad Solideo, ki vodi gradnjo olimpijske infrastrukture, je sicer napovedal, da bodo novozgrajeni bloki v olimpijski vasi po koncu iger na dolgi rok spremenjeni v skoraj 3000 stanovanj, med katerimi jih bo 17 odstotkov namenjenih socialno šibkejšim. A številni opozarjajo, da je ta številka prenizka, poleg tega pa bodo cene za nakup nedosegljive za številne prebivalce. V olimpijski vasi bo nastanjenih 22.500 olimpijskih in paraolimpijskih športnikov, a ključno vprašanje za zapuščino iger je usoda te vasi v letih po igrah. Oblasti so zatrdile, da bo vas trajnostna in do okolja prijazna, saj je opremljena z geotermalnimi sistemi ogrevanja in hlajenja, ki bodo zmanjšali potrebo po uporabi klimatskih naprav.

V francoski družbi se je med odprtimi temami pred igrami pojavilo tudi vprašanje nošenja verskih simbolov, posebej hidžabov (ruti podobnih ženskih pokrival) in s tem povezane ločenosti Cerkve od države, saj je Francija po ustavi sekularna država. Francija namreč svojim športnicam v času iger ne bo dovolila nošenja naglavnih rut, medtem ko je Mednarodni olimpijski komite sporočil, da bodo lahko športnice, ki to želijo, hidžab nosile v olimpijski vasi. Poleti so medije preplavile tudi novice in fotografije invazije stenic v pariških hotelih in v javnem prometu, a razmere glede tega so se do danes že precej umirile.