Ukrepi bodo veljali za proizvajalce paradižnika, korenja, belega zelja, paprike, cvetače, kumar, gob, jabolk, hrušk, rdečega sadja, grozdja in kivija. Nanašajo se na pridelke, za katere trenutno velja glavna sezona, za večino pa ne obstaja možnost skladiščenja ali takojšnje prodaje na alternativnih trgih.

Izredni ukrepi med drugim vključujejo umik s trga, še posebej z namenom brezplačne razdelitve, kompenzacije za opuščanje pridelave in zeleno trgatev. Finančna pomoč bo na voljo vsem pridelovalcem, ne glede na to, ali so včlanjeni v katero izmed združenj pridelovalcev ali ne.

Zunanji ministri brez preboja
Zunanji ministri Nemčije, Francije, Ukrajine in Rusije v Berlinu tudi po petih urah pogovorov niso dosegli preboja pri umirjanju razmer na vzhodu Ukrajini.

Da so bili pogovori naporni in verjetno tudi napeti, priča dejstvo, da je ruski minister Sergej Lavrov srečanje zapustil brez enega samega komentarja. Ukrajinski minister Klimkin je prek Twitterja sporočil, da je za njim 5 ur najtežjih pogovorov. Za to, da bi dosegli napredek, bo po njegovem mnenju potrebnih še več takšnih 5-urnih srečanj. Tudi gostitelj Frank-Walter Steinmaier ni skrival, da so bili pogovori naporni, a kot pravi, vendarle upa, da so pri nekaterih vprašanjih dosegli napredek. Za kakšen napredek naj bi šlo, ni jasno, so se pa ministri, tako Steinmaier, pogovarjali o morebitnem premirju, boljšem nadzoru ukrajinsko-ruske meje in humanitarni podpori civilistom na kriznih območjih. Kot je dejal, so med pogovori padale tudi zelo odkrite besede. O sicer skromnih izidih pogovorov bodo zdaj ministri govorili s predsedniki držav in vlad, danes ali v torek pa se bodo odločili, ali bodo pogovore nadaljevali.

Medtem s kriznih območij še naprej prihajajo nasprotujoče si informacije, boji zahtevajo nove žrtve, ukrajinski separatisti so sestrelili še eno ukrajinsko vojaško letalo, ruski humanitarni konvoj je še vedno na meji. Steinmaier pa je že pred srečanjem svaril pred eskalacijo nasilja in predvsem pred tem, da bi prišlo do frontalnega spopada med ruskimi in ukrajinskimi silami.

Kumare, paradižnik, cvetača, paprika, gobe ...
Ob iskanju dolgoročne rešitve za ukrajinsko krizo bodo Evropska unija in države članice nadaljevale tudi oceno posledic ruskih kmetijskih sankcij. Kot je znano, je Moskva na evropske sankcije zaradi aneksije Krima in destabilizacije vzhodne Ukrajine odgovorila s prepovedjo uvoza določenega sadja, zelenjave, mesa in mleka oziroma tovrstnih živil. Evropska komisija naj bi ta teden uvedla nov sveženj pomoči.

Evropska komisija je po posvetovanju s članicami ocenila, da so zaradi ruske blokade največje motnje na trgu nekatere hitro pokvarljive sezonske zelenjave, zato je za ta teden napovedala nove ukrepe. Zadevali naj bi kumare, paradižnik, cvetačo, morda papriko ali nekatere gobe. Konkretne odločitve bodo znane, ko bodo dobili sveže podatke. Z ukrepi, sorazmernimi krizi na trgu in uvedenimi po korakih, naj bi preprečili, da bi viški hrane na evropskem trgu povzročili padec cen in s tem ogrozili ves sektor.

Pred dnevi je komisija uvedla ukrepe na trgu breskev in nektarin, pri čemer so prejšnji teden samo na grško-bolgarski meji zavrnili več kot 50 tisoč ton breskev, tisoče ton pa jih je ostalo v sadovnjakih. Podobne težave imajo v Španiji, Italiji in na Portugalskem. Viške breskev naj bi na primer brezplačno razdelili bolnišnicam in šolam. Za to naj bi porabili od 20 do 30 milijonov evrov iz posebnega evropskega sklada za krize na kmetijskem trgu, v katerem je letos 423 milijonov. Nekatere države so pripravile tudi svoje ukrepe. Nizozemska je napovedala začasno shemo za pomoč brezposelnim, prek katere bodo podjetja zaposlene začasno vključila v sistem pomoči, ne da bi jih morala odpustiti. Litva razpravlja o znižanju DDV-ja in interventnih vladnih nakupih. Nekatere trgovske verige in organizacije, med drugim v Belgiji, so sprožile kampanje, ki ljudi spodbujajo k nakupu doma pridelane hrane.

O celoviti oceni posledic in širših ukrepih pa bodo kmetijski ministri razpravljali na izrednem zasedanju v začetku septembra.

Iz Berlina Boštjan Anžin, iz Bruslja Erika Štular, Radio Slovenija