Britanska vlada je tak izid pozdravila in vse države pozvala, da ga spoštujejo, argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pa vztraja, da v tem ozemeljskem sporu volja prebivalcev otočja ni pomembna.

Otočani so vseskozi upali, da jim bo referendum omogočil zavrnitev zahtev Argentine, ki si lasti suverenost nad Falkandskimi otoki, otočjem na jugu Atlantskega oceana pred obalo Argentine, ki so že desetletja jabolko spora med Argentino in Veliko Britanijo.

Velika Britanija je idejo o referendumu pozdravila že lani ob njeni razglasitvi in sporočila, da bo odločitev otočanov spoštovala. Argentina je nasprotno sporočila, da izida referenduma ne bo priznala.
"To dejanje nima nobene pravne vrednosti, Združeni narodi ga niso sklicali niti nadzorovali," je komentirala argentinska veleposlanica v Londonu Alicia Castro.
Jabolko spora
Lani se je de Kirchner glede Falklandov obrnila na Združene narode, letos pa je v odprtem pismu britanskemu premierju Davidu Cameronu Veliko Britanijo obtožila kolonializma.

Falklandski otoki, ki imajo okoli 3.000 prebivalcev, so od leta 1833 pod britansko upravo, vendar jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.
Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, tedanja britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava.
Na obeh straneh je terjala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom.
Zahteve tako Velike Britanije kot Argentine po tem atlantskem otočju so se znova močneje okrepile leta 2010, ko so na Falklandih odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina. Napetosti so se tako pojavile predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov, ki jih Argentina imenuje Malvini.