Faymann je povedal, da dogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel trenutno dobro deluje, kar pomeni, da Nemčija izvaja nadzor, obenem pa Avstrija lahko še obvladuje razmere v zvezi s prebežniki, ki potujejo čez državo. Povedal je, da jih je v Avstrijo samo septembra prišlo 167.000, več kot 90 odstotkov pa jih je odpotovalo naprej v Nemčijo in Skandinavijo.

Avstrijski kancler je priznal, da bi morebitna zaostritev nadzora na avstrijsko-nemški meji lahko pripeljala do zastajanja prebežnikov v Avstriji, kar pa bi lahko državi povzročilo velike težave. Ob tem je dodal še, da Avstrija za prebežnike ni le tranzitna država, saj jih veliko tam tudi ostane. Trenutno v Avstriji prebiva 53.000 prebežnikov, na sosednjem Madžarskem pa le 6.000.

Samo na mejni prehod Nickelsdorf med Avstrijo in Madžarsko, kjer v Avstrijo vstopi največ prebežnikov, je prejšnjo noč prišlo okoli 2.800 prebežnikov, večinoma z vlaki. V avstrijskih sprejemnih centrih za begunce je noč preživelo 8.000 prebežnikov, večina pa jih je že odpotovala naprej proti Nemčiji, številni med njimi tudi s posebnimi vlaki, saj je Nemčija dovolila prihod posebnega vlada čez mejni prehod pri Salzburgu.

Največja težava za prebežnike sta mraz in dež
Na Hrvaško je od začetka begunske krize do danes vstopilo že 84.899 prebežnikov, samo v ponedeljek pa jih je čez mejne prehode Tovarnik in Bapska v državo vstopilo več kot 5.800, ki so jih čez dan vozili na Madžarsko. V začasnem sprejemnem centru v Opatovcu je bilo čez dan približno 1.900 prebežnikov, policija pa jih tudi danes pričakuje iz Srbije.

Večina prebežnikov v Opatovcu ostane le nekaj ur, tam se prijavijo, nekaj pojedo, se v šotorih malo odpočijejo, številni med njimi potrebujejo tudi medicinsko pomoč. Trenutno je največji problem hrvaških oblasti ta, kako bi zagotovili gretje v šotorih, saj so zaradi vse hladnejšega ozračja prebežniki prezebli, nevšečnosti pa povzroča tudi dež.

Sprejemni center v Opatovcu je obiskal tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je dejal, da Hrvaška ni v schengenskem območju, a da se vede, kot da bi bila. Dejal je, da bo Hrvaška še naprej odprta za prebežnike in da svoje meje ne bo ograjevala z žicami in ovirami. "Dokler bom na položaju, bom skrbel, da branim hrvaške interese v schengenu in pri tem, kar schengen za nas pomeni, to pa je urejena skupnost, kjer se ščitijo tudi hrvaški interesi," je povedal premier, ki je Opatovec obiskal na dan policije. Ob tem je tudi pohvalil delo policistov in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost.

Čez Sredozemsko morje samo letos več kot pol milijona ljudi
Medtem je visoki komisar Združenih narodov za begunce sporočil, da je letos Sredozemsko morje prečkalo že več kot pol milijona prebežnikov. Od 1. januarja letos je tako do Evrope pripotovalo že 515.000 ljudi, med njimi 54 odstotkov Sircev. Največ jih je prispelo v Grčijo, kar 383.000, sledi pa ji Italija, kamor je pripotovalo 129.000 prebežnikov. V istem obdobju je na nevarni poti čez Sredozemsko morje umrlo oziroma izginilo 2.980 ljudi.

Začne se druga faza operacije proti tihotapcem
Evropska unija je v ponedeljek napovedala začetek druge faze operacije proti tihotapcem v Sredozemskem morju EUNAVFOR Med, ki so jo poimenovali operacija Sophia, po somalski deklici, ki se je rodila na ladji operacije EUNAVFOR Med, ko je ta pred obalo Libije 22. avgusta rešila njeno mater. V prvi fazi je šlo predvsem za zbiranje informacij, zdaj pa bodo lahko policisti od 7. oktobra dalje tudi uničevali in zasegali ladje tihotapcev tudi v mednarodnih vodah.

Slovenija bo v okviru druge faze operacije ob ladji Triglav zagotovila še sodelovanje z do 12 slovenskimi pripadniki v okviru operativnega poveljstva operacije, poveljstva sil in mobilne vojaške bolnišnice (ROLE 2). Ladja Triglav bo v operaciji lahko sodelovala do štiri mesece brez rotacij, a z možnostjo ponovne napotitve po operativnem premoru, ki ne bo krajši od šestih mesecev.