Na jugu Filipinov, natančneje v mestu Marawi z 200.000 prebivalci, od sredine maja potekajo spopadi vojske z islamističnimi borci, ki so povezani s skrajno skupino Islamska država (IS). Duterte je 23. maja razglasil vojne razmere. Povod za spopade je bil incident, ko so varnostne sile izvedle racijo v hiši, kjer naj bi se skrival domnevni vodja skupine islamistov Abu Sajaf in filipinske veje IS-ja Isnilon Hapilon, ki ga ZDA uvrščajo med najnevarnejše teroriste in ponujajo pet milijonov dolarjev za njegovo prijetje.

Ker so se spopadi nadaljevali, je Duterte junija razpisal nagrado 10 milijonov pesov (180.000 evrov) za "nevtralizacijo" Hapilona, nagrado pet milijonov pesov (90.000 evrov) pa je ponudil za glavi bratov Abdullaha in Omarja Mauteja, vodji skupine, ki je obljubila zvestobo Islamski državi.

Skrajneži zadržujejo civiliste
A spopadi v Marawiju se nadaljujejo, v večurnem obstreljevanju med vojsko in islamisti je v petek po vladnih podatkih umrlo 13 vojakov, 40 jih je bilo ranjenih. Območje pod nadzorom džihadistov se je po navedbah filipinske vojske skrčilo na tri četrtine Marawija. Vojaki so že prodrli na območja, vendar imajo težave, saj imajo skrajneži pri sebi približno 100 civilistov, ki jih uporabljajo za živi ščit. Vojska tudi domneva, da se je okoli 200 skrajnežev utrdilo zunaj mesta, kjer kopičijo orožje, strelivo in opremo.

Filipinske sile so do zdaj ubile najmanj 138 skrajnežev, med njimi osem tujih borcev iz Malezije, Indonezije, Savdske Arabije, Čečenije in Jemna. Ubitih je bilo tudi 58 pripadnikov vladnih sil in 24 civilistov. Pred spopadi je v bližnje mesto Iligan zbežalo skoraj 100.000 ljudi.

Vojski so zdaj prišle na pomoč ameriške posebne sile, kar je potrdil tudi ameriško veleposlaništvo v Manili. Američani zagotavljajo le tehnično pomoč in ne sodelujejo v bojih.

Duterte se bolje razume s Trumpom kot Obamo
Duterte je pred tem grozil, da bo ameriško vojsko nagnal iz države, saj so se odnosi med državama, odkar je lani junija prišel na oblast, začeli krhati. Razmere so se znova popravile s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo, saj je Duterte, ki podpira zunajsodne uboje kriminalcev, imel "zelo prijateljski" telefonski pogovor z njim.

Filipini so večinsko katoliška država, na Mindanau pa živi največja muslimanska skupnost.