"Zelo sem presenečen nad tolikšno podporo. Dobro moram razmisliti, kako jo bom upravičil," je po izvolitvi dejal 69-letni predsednik in po 85 odstotkih preštetih glasovnic že razglasil zmago. Predsednik na Finskem uživa podporo tudi zaradi ohranjanja dobrih odnosov tako z Rusijo in predsednikom Vladimirjem Putinom kot z zvezo Nato, katere Finska sicer ni članica.

Njegov najresnejši protikandidat iz stranke Zelenih Pekka Haavisto je prejel 13 odstotkov glasov. Že po 60 odstotkih preštetih glasov je novemu staremu predsedniku čestital za zmago.

"Strategije Niinista so bile doslej bolj ali manj uspešne, še posebej kar zadeva ohranjanje dobrih odnosov s Putinom," je povedal predstavnik Zveze za evropske študije z Univerze v Helsinkih Juhana Aunesluoma.

Niinistö je namreč v zadnjih šestih letih pripomogel k uravnoteženemu odnosu Finske z Moskvo in zvezo Nato. Finska sicer ni njena članica, vendar je država s severnoatlantskim zavezništvom oblikovala tesnejše odnose po ruski priključitvi Krima leta 2014.

Finski predsednik je željo po diplomatskih odnosih med državami izrazil tudi na začetku meseca v govoru finskim obrambnim silam: "Eden glavnih ciljev finske zunanje in varnostne politike je izogibanje vpletenosti v oborožene konflikte."

Šest protikandidatov z nizko podporo
Poleg Niinista in Haavista so se na volitvah za mesto predsednika potegovali še Laura Huhtasaari iz stranke Finci, nekdanji premier Matti Vanhanen iz Stranke centra, nekdanja ministrica socialdemokratka Tulla Haatainen, Merja Kyllönen iz Levice in desno-liberalni Nils Torvalds iz Švedske ljudske stranke.