Japonski imperij je v nedeljo, 7. decembra 1941, ob 7.55 po lokalnem času sprožil nenapovedan letalski napad na ameriško tihomorsko ladjevje, ki je bilo zasidrano v oporišču Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih. V dveh zaporednih zračnih napadih je bilo uničenih in poškodovanih vseh osem ameriških bojnih ladij, od tega so se štiri potopile. Le dve so pozneje popravili, da sta se lahko vrnili v boj.

Skupno je bilo poškodovanih in uničenih še deset ameriških križark, rušilcev in drugih vojaških ladij, 188 ameriških letal, mrtva sta bila 2.402 ameriška vojaka - od tega polovica, ko je razneslo skladišče streliva na bojni ladji Arizona. Še 1.282 vojakov je bilo ranjenih. Na japonski strani so bile izgube minimalne. Izgubili so vsega 29 letal in pet minipodmornic. Ubitih je bilo 65 japonskih vojakov.

Japonska je z napadom želela oslabiti ameriško tihomorsko ladjevje do te mere, da se ne bi moglo vmešavati v njihove vojaške akcije v jugovzhodni Aziji proti britanskim in nizozemskim, pa tudi ameriškim kolonijam. Napad na Pearl Harbor je bil sicer popoln uspeh japonske mornarice, a s strateškega vidika hudo pomanjkljiv, saj so bile ameriške letalonosilke tedaj na morju.

Te so tvorile hrbtenico ameriškega odgovora na napad, ki je pomenil začetek konca druge svetovne vojne, saj so Japonci zdramili "spečega velikana" in sprožili dogodke, ki so se končali z jedrskima napadoma na Hirošimo in Nagasaki.

Vstop v vojno
Z napadom na Pearl Harbor so ZDA aktivno vstopile v drugo svetovno vojno, ki je s tem dejansko postala svetovna. ZDA so se sicer sprva vztrajno izogibale neposrednemu vmešavanju v konflikt, ki je na evropskem prostoru trajal že dobri dve leti, na azijskem območju pa dejansko že kakih osem let.

A z japonskim napadom na ameriško ozemlje jim praktično ni preostalo drugega. Tedanji ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt je z obsodbo napada, "na dan, ki bo v zgodovini ostal zapisan kot sramoten", razglasil vojno proti Japonski.

Tri dni pozneje so ZDA vstopile še v vojno v Evropi, ko sta ji vojno napovedali Nemčija in Italija. Nato je trajalo še dobra tri leta in pol, da se je vojna končala z dokončnim zlomom sil osi - najprej s kapitulacijo Italije, nato nacistične Nemčije, z uporabo atomske bombe pa še Japonske.

V ZDA na 7. december zaznamujejo nacionalni dan spomina na Pearl Harbor. Ameriški predsednik Barack Obama, ki je bil rojen na Havajih, je na predvečer obletnice na spominski slovesnosti v Washingtonu pozval, da se na vseh vladnih stavbah v ZDA zastave spustijo na pol droga.

"Na mirno nedeljsko jutro pred 70 leti so nebo nad Pearl Harborjem zatemnile bombe japonskih sil v napadu, ki je postavil pod preizkušnjo trdnost naših sil in voljo našega naroda," je dejal Obama. "Ko se spominjamo 7. decembra 1941, jemljemo navdih in moč iz dejanj teh domoljubov in se spominjamo vseh, ki so se žrtvovali za našo svobodo," je še poudaril Obama.