Bush in Obama sta si z ženama Lauro in Michelle pred začetkom slovesnosti ogledala spominski park v spomin na vse žrtve napadov 11. septembra leta 2001, kakor tudi prvega terorističnega napada na Svetovni trgovinski center (WTC) leta 1993. Današnja slovesnost pomeni tudi uradno odprtje spominskega parka, ki so ga delavci dokončevali do zadnjega trenutka. Muzej je še v gradnji.

Predsedniška para sta šla mimo dveh bazenov, ki označujeta kraj, kjer sta pred desetimi leti stala dvojčka WTC-ja, dokler teroristi mreže Al Kaida vanj niso treščili ugrabljenih potniških letal in sta se podrla v dimu in ognju, ki je gorel potem še teden dni. Bazena obkroža stena z imeni žrtev napadov. Poleg raste nova najvišja stolpnica v ZDA z imenom WTC 1, ki je za današnjo priložnost okrašena z veliko ameriško zastavo. Na severni strani pa je že dokončana stolpnica številka 7, na južni pa raste še ena.

Spomin na tisti usodni dan
Slovesnosti so se začele dopoldne po lokalnem času v lepem sončnem vremenu, podobno kot usodnega torkovega jutra pred desetimi leti, ko je natanko ob 8.46 po krajevnem času trčilo prvo ugrabljeno letalo American Airlines 11 v severni stolp dvojčka WTC-ja. Ta trenutek je danes označila tudi prva izmed šestih minut molka.

Naslednje so označevale trk letala United Airlines 175 v južni stolp WTC-ja, napad na Pentagon z letalom American Airlines 77, zrušitev južnega stolpa WTC-ja, zrušenje letala United Airlines 93, na katerem so se potniki uprli in preprečili napad na zvezni kongres, na travnik v Pensilvaniji, ter zrušitev severnega stolpa WTC-ja, ki so ga zadeli najprej.
Vsi nekdanji in zdajšnji voditelji na kupu
Obama in Bush sta na spominski slovesnosti skupaj z nekdanjim županom New Yorka Rudyjem Giulianijem, zdajšnjim županom Michaelom Bloombergom, nekdanjim guvernerjem države New York Georgeem Patakijem, zdajšnjim guvernerjem Andrewom Cuomom ter drugimi visokimi gosti in preživelimi ter sorodniki umrlih sodelovala brez političnih govorov. Obama je bral iz Svetega pisma, Bush pa je citiral besede predsednika Abrahama Lincolna. Poteka tudi tradicionalno branje imen žrtev ter "modrih" citatov.

Obama je zjutraj za televizijo NBC dejal, da so ZDA prišle skozi to izkušnjo v skladu z njenim značajem, ki so ga ohranile skupaj z vrednotami, čeprav je bilo morda storjenih nekaj napak, nekaj stvari pa ni bilo opravljenih dovolj hitro. Morda je skušal opozoriti na vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, ki so ga šele letos maja ubili pripadniki posebnih enot v Pakistanu.

Glavni govor v Washingtonu
Obama je ob obletnici govoril že v sobotnem radijskem nagovoru Američanom, ko je med drugim dejal, da je čas, da se vojne končajo in se pozornost usmeri v domovino. Glavni govor bo imele šele danes zvečer v Kennedyjevem centru v Washingtonu, kjer se bo udeležil tako imenovanega "koncerta upanja" ob deseti obletnici napadov.

Pred tem bo predsednik danes obiskal še Shanksville v Pensilvaniji ter Pentagon. V soboto je obiskal pokopališče Arlington, kjer so pokopani padli v vojnah v Iraku in Afganistanu. Že v soboto je potekalo slovesno odprtje spominskega parka v Pensilvaniji, kjer sta med drugimi govorila Bush in nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton. Spominske slovesnosti potekajo tudi drugod po svetu.

Obama vmes tudi usmerja lov za domnevnimi teroristi, ki naj bi za obletnico pripravljali ponovitev tragedije izpred desetih let. Obveščevalci naj bi dobili informacijo o treh teroristih na poti v ZDA, kjer bodo razstrelili avtomobile bombe. Kot po navadi se tudi to vnaprej objavljeno opozorilo pred napadi ni uresničilo. Do dveh resnih poskusov napadov po 11. septembru 2001 v Detroitu in na Times Squareu na Manhattnu je do zdaj prišlo brez vnaprejšnjega opozorila.

Opozorilo, da vojna proti terorizmu še traja, je prišlo iz Afganistana v obliki tovornjaka bombe, ki so ga talibani razstrelili pred ameriškim vojaškim oporiščem in ranili 77 vojakov. Talibani so v sporočilu za javnost spet zatrdili, da se morajo na današnji dan spominjati dogodka, s katerim Afganistanci niso imeli nič, doživeli pa so ameriški kolonializem, ki je povzročil tisoče nedolžnih žrtev.

ZDA so po 11. septembru 2001 napadle Afganistan in s pomočjo sil severnega zavezništva strmoglavile režim talibanov. Leta 2003 so napadle tudi Irak, vojna proti terorizmu pa vsak dan po svetu poteka na letališčih in ulicah s poostrenimi varnostnimi ukrepi.
Protesti ob slovesnosti
Je pa v bližini Svetovnega trgovinskega centra, kjer so potekale spominske slovesnosti, potekalo tudi nekaj protestov proti vojnam in obenem proti muslimanom. Slednje je vodil neslavni floridski pastor samooklicane cerkve Terry Jones, ki je lani vzbujal pozornost z grožnjo, da bo zažigal Korane, ker želijo muslimani v bližini WTC-ja odpreti mošejo. Jones se je s svojimi privrženci pri kapeli Sv. Pavla na jugu Manhattna zavzemal za muslimanske odškodnine žrtvam 11. septembra.

Na drugi strani ceste pa je bila glasna skupina okoli 200 ljudi, ki so trdili, da je napade 11. septembra pripravil režim prejšnjega predsednika Busha, da dobi razlog za napad na Irak in Afganistan. Teorije zarote okoli največjih terorističnih napadov v zgodovini ZDA so zelo trdožive, še posebej v muslimanskem svetu in v Evropi.