Po poročanju Bild am Sonntag so bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer in drugi predstavniki Krščanske socialne unije (CSU), ki je sestrska stranka Krščanskih demokratov (CDU) Angele Merkel, v soboto na telekonferenci izjavili, da je bila zelena luč, ki jo je prebežnikom prižgala kanclerka "napačna odločitev zvezne vlade". Trdijo, da se kanclerka predhodno ni posvetovala z zveznimi državami, ki si bodo morale porazdelile breme pri oskrbi prebežnikov. Nemška zvezna vlada bo sicer dala deželam in občinam dodatno finančno pomoč, pri čemer se omenja številka pet milijard evrov.
Samo od sobote do nedelje zjutraj je na železniško postajo v Münchnu prispelo okoli 8.000 prebežnikov, ki so jih pričakali številni prostovoljci in jih oskrbeli s hrano in pijačo, otrokom pa delili igrače. Zaradi tako velikega števila prebežnikov se je sešel nemški koalicijski vrh, kjer so skušali poiskati vzdržne rešitve na področju azilne politike. Država sicer pričakuje, da bo samo letos sprejela okoli 800.000 prebežnikov.
SLOVENIJA NAJ BI SPREJELA 631 PREBEŽNIKOV
Po sobotnem neuradnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja je vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec napovedal, da naj bi Slovenija sprejela 631 prebežnikov, pri tem pa opozoril, da bi se morali prebežniki strinjati z razporeditvijo. Premier Miro Cerar pa je poudaril, da Slovenija ne bo pristala na obvezne kvote.
Vrh nemške koalicije
Poglavitna tema vrha koalicije je bila sicer sprememba zakonodaje za nastanitev prebežnikov in ohlapnejša pravila za njihovo namestitev, krajšanje azilnega postopka, ki je ozko grlo pri sprejemanju beguncev, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Polona Fijavž.
Kot je dodala, je bavarska policija že skrajšala birokratske postopke, da bi ljudem brez večurnega čakanja na registracijo omogočila hitro nastanitev v zbirnih centrih, kamor jih vozijo s posebnimi vlaki in avtobusu. Berlinski župan je med drugim za nastanitev prebežnikov ponudil letališko poslopje Tempelhof.
Protestni shod skrajne desnice v Dortmundu
Če so prebežnike na železniški postaji v Münchnu prebivalci pričakali z bučnim aplavzom in pisanimi baloni, je bila zgodba popolnoma drugačna v Dortmundu na zahodu Nemčije. Pripadniki skrajne desnice so v bližini železniške postaje pripravili protestni shod, ki se ga je udeležilo nekaj deset ljudi. Pri tem so izbruhnili izgredi med desničarji in njihovimi levičarskimi nasprotniki, pri čemer so bili ranjeni trije policisti, protestnik in en mimoidoči. Štiri ljudi so priprli.
V Zürichu je v soboto potekal protestni shod, kjer je okoli dva tisoč udeležencev pozivalo k večji odprtosti švicarske politike do prebežnikov. Shod za solidarnost s prebežniki so pripravili tudi v Parizu, kjer se je na Trgu republike zbralo več tisoč ljudi. Demonstracije pod geslom 'Ne v našem imenu', ki so jih napovedale skupine na Facebooku, so potekale tudi v drugih francoskih mestih.
Avstrijci z osebnimi avtomobili pomagali prebežnikom
Nekateri Avstrijci so se odločili, da bodo sami pomagali prebežnikom, ki prihajajo iz Madžarske. Zbrali so se na parkirišču pred stadionom Ernst-Happel na Dunaju in se odpeljali do madžarske meje in čez. Tja so prepeljali človekoljubno pomoč, večina avtomobilov je polno natovorjena z odejami, spalnimi vrečami, hrano in higienskimi izdelki. Ob vrnitvi v Avstrijo naj bi peljali tudi prebežnike.
"To je moja dolžnost. Sem mati. Sem Avstrijka in si ne morem več zatiskati oči," je dejala avstrijska aktivistka Angelika Neuwirth. Z osebnim avtomobilom se je pridružila t. i. begunskemu konvoju 140 vozil, ki so se odpravili po pomoč prebežnikom v Budimpešto, poroča BBC.
Močna civilna iniciativa se je vzpostavila tudi v Veliki Britaniji, kjer je premier David Cameron že napovedal, da bo država sprejela večje število prebežnikov. Na spletu so vzpostavili stran s podatki posameznikov, ki so v svoje domove pripravljeni sprejeti prebežnike. Po podatkih agencije AP se je do zdaj prijavilo že več kot 2.000 posameznikov. Podobna akcija poteka tudi na Islandiji ter v Avstriji in Berlinu, kjer so akcijo Flüchtlinge Willkommen ali Dobrodošli, begunci tudi začeli.
"Kje je Evropa, o kateri smo sanjali"
Zaradi najhujše begunske krize v Evropi po drugi svetovni vojni se v Evropski uniji vrstijo zahteve po sklicu izrednega vrha, ki bi bil posvečen tej tematiki in na katerem bi poiskali skupen odziv.
"Svet nas opazuje," je prejšnji teden dejala Merklova, ko je druge članice EU-ja prepričevala k delitvi bremena številnih prebežnikov, ki bežijo s kriznih žarišč v Siriji, Iraku, Afganistanu in od drugod. "Če Evropa ne uspe pri vprašanju beguncev, bo uničena njena tesna povezanost z univerzalnimi človekovimi pravicami in ne bo več Evropa, o kateri smo sanjali," je opozorila.
Zahod in Vzhod na različnih bregovih
Pri načinih iskanja rešitev za krizo prihaja do različnih pogledov med zahodnimi in vzhodnimi članicami EU-ja, pri čemer se Italija, Francija in Nemčija zavzemajo za uvedbo obveznih kvot pri sprejemanju prebežnikov po posameznih državah, temu pa odločno nasprotujejo Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška.
Madžarska je na meji s Srbijo odprla nov begunski center
Madžarska je zaradi zaprtja begunskega centra ob najpomembnejšem mejnem prehodu s Srbijo Roszke odprla novega, ki bo namenjen registraciji prebežnikov. V soboto je iz Srbije na Madžarsko prispelo 744 prebežnikov, med njimi 169 otrok. V preteklih tednih se je njihovo število na dnevni ravni gibalo med 1.500 in 3.000. Po poročanju madžarskih medijev bi bil lahko razlog za upad v vremenu.
Danes odprt begunski center na madžarsko-srbski meji se razprostira na 10 hektarjih površine, sestavlja ga 100 ogrevanih vojaških šotorov. Njegove kapacitete so za do tisoč ljudi, tudi sicer je center boljše kakovosti od prejšnjega. Skupno so na Madžarskem našteli 165.928 prebežnikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje