Breivika, ki je oblečen v temno obleko, je na sodišču pričakalo več deset novinarjev in več kot sto radovednih civilistov, med njimi tudi preživeli napada na otoku Utoya, pred sodiščem pa so se zbrali številni protestniki. Breivik je pred sodiščem priznal, da je izpeljal napad, a se ni izrekel za krivega, sodišče pa mu je za 12 tednov podaljšalo pripor.

"Sem vojaški poveljnik v norveškem uporniškem gibanju vitezov templjarjev. Nasprotujem objektivnosti sodišča, saj ste dobili mandat organizacije, ki podpira sovražno ideologijo in ker podpira multikulturalizem," je pred sodiščem povedal Breivik. "Priznam dejanje, a se ne izrekam za krivega," je še dodal. Breivik je sodišče zaprosil še, če bi lahko nagovoril preživele in sorodnike žrtev napada, a je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo.

32-letni skrajnež je v priporu že od napada 22. julija letos, norveški zakon pa narekuje, da morajo pred vsakim podaljšanjem pripora obtoženca zaslišati. Tokratno zaslišanje je že četrto in prvo, ki poteka pred očmi javnosti, preostala tri so bila namreč zaprta za javnost.

Policija prosila za zaslišanje na daljavo
Breivika so 17. oktobra iz samice premestili v zapor Ila severno od Osla, kjer je zaprt pod izjemno strogim nadzorom in nima dostopa do medijev niti pravice sprejemanja obiskov. Norveško sodišče je v petek zavrnilo zahtevo policije, da bi ga zaslišali preko videopovezave iz zapora. Policija je za to prosila zaradi varnostne zahtevnosti njegovega prevoza do sodišča, javnim zaslišanjem pa nasprotujejo tudi nekateri svojci žrtev, saj menijo, da bo Breivik s tem dobil pozornost, ki so jo tako zelo želi.

Norveški terorist je že prej priznal, da je 22. julija v dvojnem napadu ubil 77 ljudi. Najprej je v vladni četrti Osla sprožil avtomobil bombo, ki je ubila osem ljudi, nato pa se je odpravil na strelski pohod na bližnji otok Utoya, kjer je ubil 69 ljudi, večinoma članov podmladka vladajoče laburistične stranke. Napad je utemeljil s svojo križarsko vojno proti invaziji muslimanov in multikulturnosti v Evropi.